Dodal je, da so pripravili dober predlog, in meni, da bodo dobili podporo ljudi. Predsednika slovenske in hrvaške vlade Borut Pahor in Jadranka Kosor sta se zavezala, da bosta parlamenta obeh držav sporazum potrdila do decembra, a bi posvetovalni referendum ratifikacijo lahko zamaknil.

Pred referendumom enomesečna kampanja
Pred posvetovalnim referendumom, ki ga državni zbor razpiše na predlog večine poslancev, je obvezna vsaj en mesec dolga kampanja. Pravni strokovnjak Miro Cerar ob tem opozarja, da bi, če volivci ratifikacijo na predhodnem posvetovalnem referendumu zavrnejo, odločitev ne bila pravno zavezujoča za parlament, bi pa pomenila politično zavezo, je poročala Petra Bezjak za TV Slovenija. Cerar si sicer težko predstavlja, da bi parlament po morebitnem posvetovalnem referendumu ravnal proti volji volivcev.

Ustavni pravnik Igor Kaučič se strinja, da je posvetovalni referendum pred ratifikacijo sporazuma o arbitraži boljša pot do naknadnega zakonodajnega referenduma, ki bi ga lahko izvedli, ko bi bil sporazum že ratificiran, saj je posvetovalni referendum pri odločanju o mednarodnih pogodbah in ne o zakonih boljša pot, je dejal za Radio Slovenija. Čeprav ne bi bil pravno zavezujoč, ne bi pomenil le ankete javnega mnenja, meni, in tudi v drugih državah Evropske unije izid posvetovalnega referenduma štejejo za zavezujočega. Sam sicer meni, da to ne bi bilo potrebno.

Eno leto po referendumu volivci ne morejo odločati o istem vprašanju
Državni zbor eno leto po izvedbi referenduma ne more odločati o istem vprašanju, a Cerar opozarja, da bi v primeru predhodnega referenduma vseeno lahko prej kot v enem letu prišlo do naknadnega zakonodajnega referenduma, če bi bili zastavljeni različni referendumski vprašanji. Na posvetovalnem referendumu lahko državni zbor oblikuje širše ali ožje vprašanje s podvprašanji. Pri zakonodajnem referendumu pa je vprašanje zelo enostavno, torej ali ste za ali proti takšnemu zakonu.

Če bi se volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu izrekli proti arbitražnemu sporazumu, pa te odločitve ne bi bilo mogoče spremeniti eno leto in za toliko časa bi bilo zamrznjeno tudi reševanje mejnega vprašanja.