Svojo podporo referendumu je argumentiral z besedami, da je referendum "sredstvo verifikacije" politične odločitve, zato se ga ne sme bati kot nečesa negativnega. Poleg tega je izrazil prepričanje, da bi bilo državljane treba za mnenje o sporazumu vprašati pred ratifikacijo sporazuma v DZ-ju, saj bi bil naknadni zakonodajni referendum po njegovem mnenju nesmiseln. Türk podpira tudi odločitev za ustavno presojo sporazuma pred ratifikacijo, "tako glede tega, ali je sporazum skladen z ustavo, kot tudi, ali je bil v skladu z ustavo celoten proces sprejemanja tega sporazuma".

Obenem je slovensko politiko pozval k "večjemu pogumu", boljši komunikaciji in večji enotnosti, opozicijo pa pozval, naj "preseže svoje opozicijske instinkte, da je treba vlado kritizirati in ji nasprotovati".

"Sporazum prinaša razumna tveganja"
Na novinarski konferenci v Ljubljani se je znova zavzel za v sredo podpisani sporazum o načinu določitve meje med Slovenijo in Hrvaško. Prepričan je namreč, da sporazum odpira možnost rešitve in ponuja priložnost, ki jo je treba izkoristiti.

"Sprejetje arbitražnega sporazuma prinaša določeno tveganje, toda ta tveganja so razumna. Imamo dobre argumente, imamo sporazum, ki daje okvir za to, da se naši argumenti uveljavijo in da dosežemo ter uresničimo svoje nacionalne interese," je prepričan Türk.

Türk: Alternativa sporazumu le status quo
Po njegovem mnenju je alternativa sporazumu le status quo, saj se "zgolj umikamo in imamo dejansko mejo na sredini Piranskega zaliva ter določene koščke ozemlja, ki jih dejansko nadzira Hrvaška". Po njegovem mnenju je temu mogoče narediti konec, saj je arbitraža način za izboljšanje stanja in doseg nacionalnih interesov.

Türk je še spomnil, da se je Slovenija tudi leta 1991 predala arbitražni komisiji glede razpada Jugoslavije. "V tistem času je bilo v Sloveniji precej negotovosti, vendar smo povedali svoje argumente in dosegli, da so bili vsi ti argumenti sprejeti," je poudaril in dodal, da je bila na podlagi tega Slovenija mednarodno priznana, iz tega pa je izšla tudi potrditev ustavne listine s 25. junijem 1991.

Türk pojasnil tudi "zloglasno" določilo člena 3b
Zdaj gre po besedah predsednika države "za to, da se meje precizira, kar je stvar arbitraže". Kot profesor mednarodnega prava je še pojasnil določilo člena 3b v arbitražnem sporazumu, ki razvnema največ strasti. Angleška beseda "junction" pomeni "spoj, fizični stik", je poudaril in dodal, da po njegovem mnenju arbitražno sodišče "ne bo imelo težkega dela v tem pogledu".

"Nobenega določila ni mogoče razlagati zunaj konteksta člena," je poudaril Türk in dejal, da torej ni mogoče točke 3a brati na način, ki ne bi upošteval točke 3b, torej brez slovenskega stika z odprtim morjem. "Mislim, da ni nobenega dvoma, da bo arbitraža šla po tej poti. Arbitražo bodo sestavljali resni pravniki," je še dodal in izrazil prepričanje, da bo arbitražni sporazum zagotovil Sloveniji stik z odprtim morjem.

"Časovnica le neko olajšanje za Hrvaško"
O časovnici, ki je prav tako kamen spotike, je Türk dejal, da pomeni zgolj neko olajšanje za Hrvaško v njenem pristopnem procesu z EU-jem. Ne zavezuje pa Slovenije, da v tem procesu ne zastavlja "vseh legitimnih vprašanj, ki jih lahko".

Po njegovih besedah trajanje postopkov, ki so določeni v sporazumu, "ni tako drugačno od tistega, ki je bilo prvotno predvideno". Spomnil je na dogovor Janša-Sanader na Bledu avgusta 2007, ki je predvideval haaško Meddržavno sodišče, kjer bi postopki po njegovem mnenju trajali najmanj pet let.