Proti je treba glasovati zato, da ne legaliziramo anonimizacije, ki onemogoča razkrivanje kriminalnih dejanj prejšnjega režima, je dejal publicist Igor Omerza.

Po besedah prvopodpisane pod referendumsko zahtevo, poslanke SDS-a Eve Irgl, v SDS-u noveli nasprotujejo, ker pri varovanju občutljivih osebnih podatkov izenačuje storilce kaznivih dejanj in žrtve, kar je "sramotno in nedopustno". "Seveda je treba spoštovati dostojanstvo vsakega posameznika, vendar pa je treba narediti tudi jasno ločnico med žrtvami in storilci," je dejala.

V SDS-u nasprotujejo tudi anonimizaciji, ki jo uzakonja novela. Ta namreč predvideva "počrnjevanje znotraj dokumentov, kar pomeni cenzuro", je dejala. Državljane pa pozvala, naj v nedeljo glasujejo proti tej cenzuri.

Anonimizacija je nepotrebna tudi za Omerzo. Po njegovem mnenju bi bilo dovolj, da se ohrani zdajšnja praksa. Po tej raziskovalec vidi vse podatke v dokumentih, pri čemer pa se z izjavo obveže, da ne bo objavljal občutljivih osebnih podatkov. "V osmih letih veljavnosti zdajšnjega zakona nista niti ena žrtev ali krvnik sprožila postopka zaradi izdaje občutljivih osebnih podatkov. Zakon tako deluje idealno," je dejal. Tožbe so sicer bile, vendar po njegovih besedah ne zaradi razkrivanja občutljivih osebnih podatkov, pač pa razkrivanja, da je nekdo bil sodelavec Službe državne varnosti (SDV), kar pa ni občutljiv osebni podatek.

Državljane je h glasovanju proti pozvala tudi zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, saj meni, da novela arhive zapira. Opozorila je, da bo anonimizacija poleg prekrivanja občutljivih osebnih podatkov funkcionarjev nekdanjega režima v arhivih SDV-ja omogočila prekrivanje tudi v vseh drugih arhivih, kot so arhiv zveze komunistov, centralnega komiteja ipd.

Novinarska konferenca je potekala v leta 2007 odkritih zaporniških celicah na Beethovnovi 3 v Ljubljani, v katerih sta po besedah predstavnika Študijskega centra za narodno spravo Boštjana Kolariča varnostno-obveščevalna služba nekdanje SFRJ (Ozna) in poznejši SDV po drugi svetovni vojni zasliševala in mučila politične nasprotnike režima. Prostore trenutno upravlja Študijski center za narodno spravo, ki si želi v njih urediti muzej totalitarizmov, vendar za to nima denarja. Zato so v centru vlado pozvali, naj jim za to zagotovi nekaj sredstev.

Proti arhivski noveli tudi v SLS-u
Tudi SLS bo glasoval proti uveljavitvi novele arhivskega zakona, saj po njihovem mnenju prinaša preveč tveganj za zlorabe zakonskih določil, nakazuje pa tudi možnost dodatnega podaljševanja postopkov izdaje arhivskega gradiva, so sporočili iz stranke.

Spomnili so, da je poslanska skupina SLS-a že med postopkom obravnave novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih opozarjala, da zakon resnično nakazuje željo po večji odprtosti arhivov, kar v SLS-u ves čas zagovarjajo. Vendar so v zakonu tudi določbe, ki pomenijo preveliko tveganje, da bi lahko prihajalo do zlorab v okviru obvezne anonimizacije arhivskih vsebin. "Ob tem ostaja preveč odprtih vprašanj okoli ustrezne ureditve ščitenja človekovih pravic, pri tem pa se nakazuje tudi precejšne podaljšanje postopkov pridobivanja arhivskega gradiva," so še zapisali v sporočilu za javnost.