Pri zbiranju podatkov o političnih prestopnikih je, sodeč po dokumentih, ki jih hrani ljubljanski arhiv (LJU 521, enota 27), sodelovala tudi nekdanja generalna državna tožilka in kandidatka za predsednico republike na volitvah leta 2002 Barbara Brezigar.

Ob številnih načrtno uničenih dokumentih Službe državne varnosti (SDV) je k sreči ohranjen velik del tožilskih spisov, ki razkrivajo ozadje ravnanja tedanjega represivnega aparata.

Kot navajajo tožilci v svojem poročilu, je bilo "pri odkrivanju in prijavljanju kaznivih dejanj politične kriminalitete prisotno neizogibno sodelovanje med organi za notranje zadeve in javnimi tožilstvi, kar prispeva predvsem h kvaliteti ovadb".

Tožilci in uslužbenci organov notranjih zadev so se v zvezi s politično delinkvenco redno dobivali na tako imenovanih varnostnih kolegijih.

"Na teh kolegijih so se obravnavala vsa kazniva dejanja in prekrški s političnim obeležjem. Našim mnenjem o tem, ali gre za kaznivo dejanje ali za prekršek, so organi za notranje zadeve sledili," je med drugim zapisano v letnem poročilu o delu ljubljanskega temeljnega tožilstva.

Tožilski uspehi Brezigarjeve
Med dejavnosti in uspehe tožilstva pri preprečevanju političnega kriminala za preteklo leto so leta 1987, ko je pri naslovu z roko pripisan priimek Brezigar, na ljubljanskem tožilstvu uvrstili naslednje primere:

- Obsodba na štiri mesece zapora ob preizkusni dobi dveh let zaradi širjenja lažnih vesti, da so "borci NOB po vojni pomorili 800.000 ljudi".

- Kazen treh let in petnajstih dni zapora storilcu zaradi vzbujanja narodnega, rasnega ali verskega sovraštva, ki pa je ni dočakal. "Ker pa je sodišče ugotovilo, da je nekaj dni po glavni obravnavi storil samomor, je sodišče postopek zoper njega ustavilo."

- Vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja žalitve SFRJ-ja. Dejanje je bilo storjeno v prostorih za pridržanje, kamor so storilci pripeljali zaradi razgrajanja v vinjenem stanju.

Janša zadev ni želel komentirati
SDS je na svoji spletni strani ob imenovanju Zvonka Fišerja na mesto generalnega državnega tožilstva zapisal: "Pri predlaganju nosilcev za najvišje pravosodne funkcije je treba dosledno in skrbno paziti, da na tako imenovanje ni moč naperiti nobenega očitka o nedemokratičnem delovanju."

Na vprašanje, ali je torej problematično, da je Barbara Brezigar sodelovala vsaj pri zbiranju in urejanju podatkov o dejavnostih in uspehih pregona politične delinkvence, pa predsednik SDS-ja Janez Janša ni želel odgovoriti.

Brezigarjeva je delo opravljala po ukazu šefov
Temeljno ljubljansko tožilstvo je vse od druge svetovne vojne poleg običajnih vodilo še tako imenovane POV-je oz. zaupne spise, ki so bili leta 2006 predani ljubljanskemu arhivu. "Temeljno javno tožilstvo je predalo vse gradivo, ki je nastalo pri njihovem poslovanju, in gradivo je dostopno, ker niso določili nobenih omejitev pri dostopu," je pojasnila vodja oddelka za uporabo gradiva Barbara Žabota.

Barbara Brezigar, ki je - sodeč po arhivu tožilstva - v letih tik pred osamosvojitvijo sodelovala v dejavnostih za preprečevanje t. i. politične delinkvence, kot so tedaj Novo revijo, Mladino in druge osamosvojitvene ideje označevali organi pregona, je za Televizijo Slovenija povedala, da se dogodkov ne spominja.

"Če sem del tega poročila res pripravila, sem bila tako kot vsi ostali namestniki javnega tožilca delo dolžna opraviti po odredbi šefa tožilstva," je zapisala.

Na izrecno vprašanje, kakšno je bilo njeno stališče do političnega kriminala v času, ko ga je obravnavala, ter kako na politični kriminal konec 80. let in svoje takratno delo gleda danes, ni odgovorila.

Pestro leto 1987
Leta 1987 so bili pri pregonu "politične delinkvence" ovadeni avtorji 57. številke Nove revije, ki je postavila temelje programa slovenske osamosvojitve, zaradi prevoda tujih člankov pa so preiskovali novinarja Viktorja Blažiča.

V plakatni aferi, ki je izbruhnila zaradi plakata, ki ga je za praznovanje dneva mladosti zasnovala skupina Novi kolektivizem (šlo je reprodukcijo dela Richarda Kleina iz leta 1936, ki slavi tretji rajh; namesto nacističnega junaka je bil postavljen junak socializma in komunistične revolucije), je tožilstvo predlagalo sodnega izvedenca, da bi ugotovili, ali so umetniki žalili s plakatom SFRJ-ja.

Tednik Mladina pa so obravnavali zaradi komentarjev politikov.

Vloga Brezigarjeve ni povsem jasna
Kot je razvidno iz dokumentov, se je tega leta priprave letnega poročila o tem področju lotila takrat 34-letna tožilka Barbara Brezigar. Tako je vsaj na roko pripisano v navodilih.

Kakšna je bila konkretna vloga Brezigarjeve pri pregonu politične delinkvence konec osemdesetih, sicer ni jasno razvidno. Nedvomno je imela vsaj dostop do zaupnih političnih spisov o pregonu političnega kriminala, ki jih je pregledovala in obdelovala.

Jure Brankovič, TV Slovenija