Državnotožilski svet je namreč pred dnevi prekinil postopek za imenovanje članov specializiranega državnega tožilstva, katerega namen je pregon organiziranega in gospodarskega kriminala. Razpis je namreč nejasen in po oceni državnotožilskega sveta tudi diskriminatoren.

Kot je ob robu izobraževalnega dne tožilcev pojasnila državna sekretarka Barbara Brezigar, se je pri starem razpisu, ki ga je februarja letos objavilo pravosodno ministrstvo, zapletlo pri izpolnitvi pogojev. Kandidati so namreč morali predložiti pravnomočno oceno tožilske službe pri izpolnjevanju pogojev za napredovanje, ki ne sme biti starejša od enega leta.
Te ocene pa v petnajstih dneh, kolikor je trajal rok za razpis, ni mogoče pridobiti. Na ministrstvu za notranje zadeve so ga zato ustavili in ga bodo ponovili.

"Delo poteka tekoče"
Manjkajoče člane bi lahko popolnili tudi z začasnimi dodelitvami, a Brezigarjeva ocenjuje, da delo trenutno poteka tekoče. Zakon je sicer po njeni oceni za to področje napisan nejasno, zato že pospešeno pripravljajo spremembe.

Brezigarjeva: Ostajam na MNZ-ju
Tožilski zakon je koalicija sicer novelirala le nekaj dni nazaj. Spremembe med drugim vključujejo mirovanje funkcije državnega tožilstva v času opravljanja funkcije državnega sekretarja ali ministra kjer koli na ravni vlade. Brezigarjeva, ki se ji taka sprememba zdi pravilna, pa po lastnih besedah ostaja na ministrstvu za notranje zadeve. V zadnjem času so se namreč pojavili namigi, da je ta sprememba napisana prav zanjo.
Fišer o velikem številu prijaviteljev
Razveljavljeni razpis je komentiral tudi Zvonko Fišer, generalni državni tožilec. Nanj se je po njegovih besedah prijavilo več tožilcev, kot se jih je prijavilo v celotne času obstoja predhodnice specializiranega tožilstva; kar je ocenil kot dobro.

Kritike na račun tožilskega dela
Nekaj kritik na račun tožilstva je te dni slišati po novici o obtožnicah zaradi gradnje predora Šentvid. Take kritike za tožilce niso nič posebnega, pravi Fišer. Njihova naloga je, da odločajo o dejanjih, ki imajo znake kaznivih dejanj, in sicer ne glede na to, kdo je v to vpleten. "In neodvisnost je ravno v tem, da odločimo ne glede na to, kdo je v zadevo vpleten," je dodal.

Vendar Fišer pravi, da "stvari dostikrat delujejo tudi v ozadju ali podtalno in se ustvarja klimo, ki ni pozitivno usmerjena, na tožilstvo pa se gleda, kot da je nek tujek in sovražnik, ne pa pomemben državni organ, ki dela v interesu družbe". Po njegovih besedah neodvisnost tožilstva sicer temelji na določenih pogojih, vendar je najpomembneje, kar je v tožilskih glavah. Ob tem pa Fišer dodaja, da je "zastonj govoriti" o neodvisnem tožilcu, ko tožilska organizacija deluje s 70 ali manj odstotki kadrovske zasedenosti.