Specializirano tožilstvo je potrdilo, da je bila v zadevi Šentviška čelada 4. junija vložena neposredna obtožba zoper osem oseb zaradi več kaznivih dejanj zlorabe položaja pravic ali pomoči pri tem kaznivem dejanju. V obtožbi se očita oškodovanje državnega proračuna za več kot 10 milijonov evrov.
V središču preiskave naj bi bile pogodbe za gradnjo šentviškega predora, ki jih je v letih 2007 in 2008 Družba za avtoceste (Dars) sklenila s konzorcijem SCT-Primorje. Po poročanju medijev naj bi bili med obtoženimi zdajšnji obrambni minister in nekdanji član uprave Darsa Aleš Hojs ter gradbena tajkuna Ivan Zidar in Dušan Črnigoj.
Hojs je obtožnico dvignil in po pregledu zanj ni "nobene dileme", da so obtožbe absurdne. Očitajo mu, da se je z Zidarjem in Černigojem na skrivnem mestu in na skriven način dogovoril, da jim bo priskrbel protipravno premožnejsko korist. Hojs je v izjavi za TV Slovenija zatrdil, da takšnih skrivnih dogovorov ne pozna in da bo mogoče vse očitke argumentirano zavrniti. Po njegovih besedah je glavni problem ljubljanskega šentviškega predora razpisna dokumentacija.

"Dokumentacija je bila pripravljena tako, da je bilo vse mogoče"
Kot je v današnji izjavi za javnost v Ljubljani povedal Hojs, je takratna uprava Družbe za avtoceste RS (Dars) reševala stvari, ki so se začele še pred njegovim prihodom. Hojs je dodal, da je bila razpisna dokumentacija pripravljena tako, da je bilo vse mogoče - dvopasovni predor, trocevni predor, brez priključkov ali s priključki. "V takih pogojih je nemogoče peljati projekt v finančnih okvirjih, ki so bili predvideni," je še poudaril.

Na novinarsko vprašanje, zakaj je prišlo do teh podražitev, je minister odgovoril, da je bilo v tistem času, ko je sam sodeloval v upravi, jasno, da izvajalci izsiljujejo cene in roke izvedbe.

"In če se prav spominjate, so kar nekajkrat ustavili gradnje. Mi bi se lahko v tistem času odločili, da enostavno prekinemo pogodbo z izvajalcem, kar pomeni, da tega predora še danes ne bi imeli. Verjetno bi bili soočeni z večjimi odškodninskimi tožbami," je pojasnil Hojs.

Hojsa imena prič presenetile
Ob tem je izpostavil, da so iskali rešitev za zaključek gradnje predora. Sicer so po njegovih besedah pogodbe, ki jih je podpisal, imele predhodno pravno osnovo v vseh prejšnjih sporazumih.

Minister se ne čuti krivega. Kot je povedal, je bil presenečen, ko je izvedel imena prič v tem procesu. "To so bili po mojih informacijah idejni avtorji izvajanja pogodbe in so po podpisu te pogodbe za velike denarje začeli oz. nadaljevali svojo poklicno pot v podjetju SCT," je povedal Hojs.

Černač: Hojs in Rigler pravgotovo nista povzročila teh problemov
Na obtožnico se je na novinarski konferenci po seji vlade odzval tudi minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač. Dejal je, da se boji, da so po njegovem osebnem mnenju v omenjenih obtožnicah "v isti koš stlačeni tisti, ki so problematiko odpravljali in jo želeli odpravljati ter poskrbeti, da se bo ta nesrečna zgodba zaključila na bolj racionalen način, kot tisti, ki so te probleme na šentviškem predoru povzročili".

To je po njegovem mnenju zelo slaba popotnica za vero v profesionalnost in strokovnost dela tožilstva. "To ni osamljen primer, teh primerov je kar nekaj, kjer prej dobijo obtožne predloge tisti, ki so na določene probleme opozarjali, kot tisti, ki so jih povzročili. Najhuje pa je, če se te stvari pomeša skupaj," je poudaril Černač. Po njegovem mnenju Hojs in Rigler prav gotovo nista bila tista, ki sta te probleme povzročila.

Zidar naj bi za obtožnico izvedel iz medijev
Kot je pojasnil Zidarjev zagovornik Boštjan Penko, ki Zidarja sicer zastopa v nekaterih drugih primerih, je "zadeva za njegovo stranko nova, zanjo pa je izvedel iz medijev", saj obtožnice še ni prejel, Zidar pa v zvezi s tem tudi še ni bil zaslišan. Hojs je bil med letoma 2006 in 2009 v upravi Darsa pristojen za vzdrževanje avtocest.

Po pisanju medijev sta med obtoženimi tudi nekdanja predsednika uprave Darsa Tomislav Nemec in Rajko Siročič ter nekdanji člani uprave Abdon Peklaj, Žan Jan Oplotnik in Boštjan Rigler.

Dnevnik poroča, da se obtožnica večinoma v celoti nanaša na ugotovitve Računskega sodišča, ki je nepravilnosti pri gradnji predora v reviziji ugotovilo že marca 2009 in sume obstoja protipravnega ravnanja naznanilo tožilstvu. Projekt dvocevnega predora se je namreč po razširitvi s prvotnih 48 milijonov evrov podražil na 135 milijonov evrov.

Z aneksom SCT-ju 9,5 mio. dodatnih stroškov
Tožilstvo naj bi Siročiču in Peklaju očitalo, da sta pogodbo podpisala mimo zakonodaje o javnem naročanju in da Dars od SCT-ja ni zahteval popusta pri razširitvi leve cevi, kar naj bi pogodbeno vrednost prodora Šentvid povečalo za 8,3 milijona evrov. Takratna uprava Darsa naj bi položaj zlorabila tudi junija 2007, ko je z aneksom priznala SCT-ju za 9,5 milijona evrov dodatnih stroškov pri izkopu zaradi zahtevnejše geološke zgradbe.

Obtožnica naj bi se nanašala tudi na dogodke iz leta 2007, ko je vodenje Darsa prevzel Tomislav Nemec, uprava pa naj bi takrat s podjetjem SCT sklenila 6,1 milijona evrov vredno pogodbo o poravnavi. Dars je v preteklost že večkrat zanikal domnevne nepravilnosti pri vodenju tega projekta.

Peklaj in Oplotnik sta za Večer potrdila, da sta obtožnico že dvignila in da bosta zoper njo ugovarjala. Oplotnik je ob tem poudaril, da so vse delali zakonito in z ustrezno pravno podlago.