Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je v predstavitvi predloga zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19, dejala, da je namenjen popravi krivic, ko je država izrekala globe za prekrške ob kršenju predvidenih ukrepov, ki pa niso bili utemeljeni na zakonitih oz. ustavnih podlagah.

Ob tem se Švarc Pipan zaveda, da sta država in takratna vlada skušali zamejiti širjenje bolezni, vendar sta to po njenih besedah storili na trhli podlagi, zato ljudje niso ponotranjili ukrepov. "Ne zato, ker ne bi bili pravilni, ustrezni, koristni, ampak ker so bili sprejeti, dojeti ali razumljeni kot oblika državne represije," je bila konkretna.

Namena zakona sta po njenih besedah povrnitev načela zaupanja v pravno državo in povrnitve v prejšnje stanje, kakršno bi bilo, če te globe ne bi bile naložene. To pomeni vračilo glob po uradni dolžnosti, državljani bodo torej prejeli informativne izračune, katerim bodo lahko ugovarjali. Tudi zato bo pripad s tem povezanih zadev na upravno sodišče minimalen, je ocenila.

Globe se ne bodo vračale za prekrške z elementi nasilja

Poudarila je, da predlog zakona ne določa odmere odškodnin in ne določa povrnitve stroškov zastopanja s pravnimi sredstvi v prekrškovnem postopku, globe pa se ne bodo vračale za sekundarne prekrške in takšne z elementi nasilja.

Opozorila zakonodajno-pravne službe in drugih institucij

Sorodna novica Vlada potrdila predlog za vračilo glob, ki so bile med epidemijo izrečene brez ustrezne podlage

Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ-ja Špela Maček Guštin je opozorila, da iz gradiva ob predlogu zakona ni bilo jasno, ali ta uporablja institut abolicije in amnestije oz. kakšna je pravna narava tega zakona, če ne gre za ta dva instituta. Maček Guštinova sicer meni, da je ministrica zadovoljivo pojasnila to dilemo.

Bojana Potočan je v imenu državnega sveta povzela, da se večina svetnikov v komisiji za državno ureditev ni strinjala z zamislijo zakona, saj da so v času bolezni covid-19 veljale posebne okoliščine, ki so zahtevale hitro in učinkovito ukrepanje. Predloga zakona na komisiji zato niso potrdili.

Predstavnica vrhovnega sodišča Tina Brecelj je povedala, da je sodna veja oblasti pri pripravi zakona aktivno sodelovala. Poudarila je, da zakon upravnemu sodišču nalaga nove obveznosti, kar je posledica tega, da izvršilna oblast nima doslednega dvostopenjskega odločanja. Dvomi v ministričino oceno, da bo pripad na upravno sodišče zaradi predloga minimalen, zato je pozvala k razmisleku o manjši reformi upravnega sodstva.

Predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan se je z oceno Tine Brecelj strinjala in opozorila, da se s trenutno kadrovsko sliko na upravnem sodišču le stežka spopadajo s pripadom, imajo namreč več kot 4000 nerešenih zadev. Zato je zakonodajalcu predlagala, naj v finančne posledice predloga zakona na letni ravni uvrsti 117.500 evrov, kolikor znaša plača enega višjega sodnika in enega strokovnega sodelavca na upravnem sodišču.

Glavni zdravstveni inšpektor Edis Grcić je navedel, da je zdravstveni inšpektorat uvedel nekaj več kot 10.000 prekrškovnih postopkov na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, od tega jih je bila več kot polovica zaključenih z izrekom globe. V 1500 primerih so izrekli opomin, v 2000 pa opozorilo, v vseh ostalih primerih je bil postopek ustavljen brez odločbe o prekršku. Na podlagi predlaganega zakona bo inšpektorat moral izvesti postopke vračila glob v nekaj več kot 7000 postopkih o prekršku. Na to se po njegovih besedah pripravljajo s posodobitvijo informacijskega sistema in drugimi notranjimi navodili.

Poslanci so se v razpravi spraševali o namenu ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 in zakaj jih ljudje niso spoštovali. Poslanec SDS-a Branko Grims je napovedal, da SDS predloga zakona ne bo podprl.

Člani odbora so sprejeli tudi koalicijska dopolnila, ki jih podpira tudi pravosodna ministrica. Pojasnila je, da po opozorilu zakonodajno-pravne službe z dopolnili odpravljajo nekatere nejasnosti. Ministrstvo podpira tudi dopolnilo, ki pristojnemu davčnemu organu daje pravno podlago, da ne uvede prisilne izterjave za prekrške, če izterjava še ni bila uvedena.

Poslanci so predlog zakona podprli z devetimi glasovi za in štirimi proti. Tako so glasovali tudi o koalicijskih dopolnilih, razen pri dopolnilu k 13. členu predloga, za katerega je glasovalo osem članov odbora, proti pa štirje.