Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih je v DZ konec februarja vložila zunajparlamentarna stranka Za zdravo družbo z zbranimi 5000 podpisi. Ključna rešitev novele je odprava obveznega cepljenja, ki bi ga nadomestili s prostovoljnim. Novela bi zdravniku tudi naložila, da mora še pred cepljenjem osebe ugotoviti morebitne razloge za nedopustnost cepljenja. Oseba, ki bi ji s priporočenim cepljenjem nastala škoda, pa bi imela pravico do odškodnine.
Noveli zakona o nalezljivih boleznih je nasprotovala vlada, da predlog ni neprimeren za nadaljnjo obravnavo, je v začetku junija sklenil tudi odbor DZ-ja za zdravstvo. Enako je glasovalo 80 poslancev in s tem se je zakonodajna pot predloga novele končala.
Jožef Lenart je v imenu poslancev SDS poudaril, da cepljenje spada med največje uspehe medicine in je največji up za medicino v prihodnje. Branko Simonovič (DeSUS) pa je dodal, da če kje, se morajo na področju cepljenja upoštevati znanstvena dognanja in širši družbeni vidik. "Cepljenje je še vedno eden najboljših javnozdravstvenih ukrepov. Ne smemo dopustiti, da v 21. stoletju nad stroko prevlada google medicina," je dejal Branislav Raić (SMC). Tudi v NSi-ju po besedah Ive Dimic menijo, da je razvoj cepiv ključen, da so bolezni, ki so nekoč povzročile veliko smrtnih žrtev, izginile, so pa za vodenje evidence morebitnih zapletov.
Dejan Židan (SD) je poudaril, da je treba dvome, ki so jih jasno izrazili posamezniki iz civilne iniciative, razčistiti. To pa morajo opraviti pristojne institucije, in ne politika. Jani Möderndorfer (LMŠ) upa, da bodo v prihodnje govorili o nadgradnji sistema cepljenja, ne pa o njegovem ukinjanju. Po mnenju Zmaga Jelinčiča Plemenitega (SNS) so dezinformacije, ki se širijo, da je cepljenje škodljivo, škodljive.
Željko Cigler (Levica) se sprašuje, kako je mogoče, da v zdajšnjih časih praznoverje in razum hodita z roko v roki. Vojko Starović (SAB) pa ni prepričan, da smo kot družba dovolj racionalni, da bi ob prostovoljnem cepljenju ostala raven precepljenosti dovolj visoka. V SAB-u zaupajo stroki in menijo, da bi bila taka odločitev zgrešena.
Levica in SAB proti odpravi tahografov pri prevozih določenih skupin otrok
Poslanci so v nadaljevanju redne seje razpravljali o noveli zakona o pravilih cestnega prometa, s katero želi skupina poslancev s prvopodpisano Mojco Žnidarič (SMC) znižati zahteve za prevoze skupin otrok za družine, pa tudi za gasilska, športna in kulturna društva. DZ je opravil drugo obravnavo novele zakona.
Ena od sopodpisnic predloga, Mateja Udovč (SMC) je na današnji seji poudarila, da v Sloveniji trenutno za prevoze otrok veljajo enako stroga pravila, kot veljajo v profesionalni prevozni dejavnosti. Z novelo bi v zakon tako med izjeme, ki ne predstavljajo skupine otrok, uvrstili pet in več otrok razširjene družine do vštetega tretjega kolena. Tako bi posameznik lahko na tekmo peljal svoje otroke, pa tudi otroke svojega brata ali sestre, ne da bi potreboval tahograf ali posebne oznake.
Predlog novele določa tudi, da uporaba tahografov ni obvezna za prevoze skupin otrok, ki se izvajajo z vozili, zasnovanimi in izdelanimi za prevoze največ osmih potnikov poleg voznika. Sprva je bil sicer predlog, da bi to veljalo samo za društva, zveze društev in nevladne organizacije, a so zaradi načela enakosti poslanci z dopolnilom takšno določbo danes razširili na vse.
Prav sprejetje takšnega koalicijskega dopolnila je razburilo Levico, ki odpravi tahografov za vozila, ki prevažajo skupine otrok, nasprotuje. Njeni poslanci so zato danes napovedali, da bodo na predlog novele vložili dopolnila, zaradi česar DZ tretje obravnave danes ni opravil, pač pa jo bo opravil v četrtek po glasovanju.
V poslanskih skupinah strank SDS, LMŠ, SMC, SD, NSi in DeSUS so v predstavitvi stališč poslanskih skupin sicer izrazili podporo predlogu novele. Proti so poleg Levice nastopili tudi v SAB-u.
Razrešitev viceguvernerja Banke Slovenije Bošnjaka
Predsednik Borut Pahor bo poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov objavil do konca meseca. Kandidate lahko izbere med prijavljenimi ali predlaga koga drugega. Svoj predlog bo DZ posredoval najpozneje v 30 dneh po koncu poziva, DZ pa mora o kandidatu glasovati prav tako najpozneje v 30 dneh od prejema predloga.
Noveli zakona o preprečevanju pranja denarja zelena luč
Na dnevnem redu je bila tudi novela zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki jo je vložila vlada in prenaša direktive EU-ja v slovenski pravni red. Zaradi opomina Evropske komisije, ker Slovenija ni prenesla pete evropske direktive o preprečevanju pranja denarja, je vlada s pripravo predloga novele zakona pohitela. Poslanci so poudarili pomembnost nadzora tega področja, DZ pa je predlog s 53 glasovi za in nobenim proti prižgal zeleno luč.
Predlogu večina opozicije ni nasprotovala, saj čeprav je pomanjkljiv, prinaša korak naprej. Je pa Predrag Baković (SD) spomnil na opozorila nekaterih ponudnikov spletnega bančništva, kriptovalut in visokotehnoloških podjetij, da je predlog prestrog in da ne zavira le sumljivih transakcij, temveč tudi razvoj zakonitih poslov. "Kaže, da bo težava pretirane birokracije ostala tudi s to vlado," je menil.
Luka Mesec (Levica) je opozoril na pomanjkljivost rešitev na področju kriptovalut, saj ponudnikom ni treba izpolnjevati osnovnih pogojev iz finančne dejavnosti, pa tudi na to, da so kriptovalute priročno sredstvo za izogibanje davkom. Podobno je menil Marko Bandelli (SAB), ki je poudaril, da v Sloveniji na tem področju še nismo dosegli zadovoljive stopnje nadzora.
Poslanci zvišali kazni za tihotapljenje tujcev
Državni zbor je sprejel tudi o spremembo kazenskega zakonika, ki zvišuje kazni za organizatorje nezakonitih prehodov meje in za pomoč pri nezakonitem bivanju v Sloveniji. Spremembo so podprli v koaliciji in SNS, medtem ko so ji preostale poslanske skupine nasprotovale. Za je tako glasovalo 48 poslancev, proti pa jih je bilo 35.
Predlog spremembe je v DZ vložil državni svet, v osnovni različici pa je predvideval, da bi se vsak nezakonit prehod državne meje opredelil kot kaznivo dejanje. A so po opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ-ja, tožilstva pa tudi vlade, da bi takšna rešitev pomenila neskladje v zakonodaji (prehod meje je namreč v zakonu o tujcih že opredeljen kot prekršek), na odboru za pravosodje sprejeli dopolnilo, po katerem predlog zgolj zvišuje kazni za organizatorje nezakonitih prehodov meje in za pomoč pri nezakonitem bivanju pri Sloveniji.
Danes sprejeta sprememba tako kazni za tiste, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem tujcev v Slovenijo, z zdajšnjih do petih let zapora zvišuje na od tri do deset let zapora. Na enak način kazen zvišuje tistim, ki pomagajo pri nezakonitem preseljevanju v Slovenijo s preslepitvijo pristojnih organov. Kazen zvišuje tudi za tiste, ki pri obeh navedenih kaznivih dejanjih pridobijo nesorazmerno premoženjsko korist ali jih zagrešijo v hudodelski združbi, in sicer z zdajšnjih od enega do osmih let zapora na od tri do 15 let zapora.
Zavrnitev Terška in potrditev nove sestave upravnega odbora Prešernovega sklada
V okviru redne junijske seje so poslanci glasovali tudi o imenovanju Andraža Terška za ustavnega sodnika. Za imenovanje je glasovalo 42 poslancev, 38 jih je glasovalo proti, 8 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Za potrditev bi Teršek potreboval 46 glasov podpore poslancev.
DZ je s 44 glasovi za in 35 proti potrdil novo sestavo upravnega odbora Prešernovega sklada. Vseh 15 novih članov in članic odbora prihaja iz vrst kulturnih ustvarjalcev ter strokovnjakov s področja kulture, njihov mandat pa bo trajal štiri leta. V upravni odbor Prešernovega sklada je DZ na predlog vlade imenoval Igorja Grdino, Janka Kosa, Matejo Komel Snoj, Sonjo Weiss, Jurija Paljka, Bernardo Fink, Lovrenca Blaža Arniča, Jožefa Muhoviča, Roberta Simoniška, Ženjo Leiler Kos, Jožeta Možino, Marka Cotiča, Katarino Klančnik Kocutar, Roka Andresa in Barbro Drnač.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje