Trojica poslancev Svobode s prvopodpisanim Martinom Premkom je v DZ vložila predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991–1994. Po številnih pripombah zakonodajno-pravne službe sta Premk in sopodpisnik predloga Branko Zlobko pred obravnavo na seji odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pripravila predlog dopolnil odbora k vsem členom zakona in tudi k naslovu, ki jih je odbor tudi potrdil. Tako med drugim ni več oznake nedovoljena trgovina, do katere so bili kritični tako v zakonodajno-pravni službi kot v opoziciji.

Naslov so spremenili v predlog zakona o dostopnosti in uporabi gradiva o osamosvojitvi, vojni za Slovenijo in trgovini z orožjem. Predlog po novem določa, da se s tem zakonom zagotovi uporaba gradiva z namenom, da se omogoči seznanitev javnosti z vsemi okoliščinami procesa osamosvajanja, vojne za Slovenijo in trgovine z orožjem ter ravnanji nosilcev javnih funkcij v državnih organih in drugih posameznikov, ki so pri tem sodelovali. In sicer gre za priprave na osamosvojitev in potek vojne za Slovenijo ter uvoz, izvoz, tranzit, prodajo in posredništvo v prometu z vojaškim orožjem in opremo, izvajali pa sta ga Socialistična republika Slovenija in Republika Slovenija v svojem imenu in za svoj račun do 31. decembra 1994.

Predlog navaja, kateri so državni organi, ki razpolagajo z omenjenim gradivom, in kateri dokumenti štejejo kot dokumentarno gradivo. Obenem določa tudi, da se ne glede na predpise, ki urejajo varstvo tajnih podatkov in varstvo arhivskega gradiva, v navedenih dokumentih prekliče tajnost podatkov oz. rok nedostopnosti zaradi varstva tajnih podatkov. Po predlogu morajo državni organi gradivo izročiti Arhivu RS najpozneje v 18 mesecih po uveljavitvi zakona.

Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ se kljub dopolnilom še vedno po samem zakonu (ex lege) odpravlja tajnost določenih dokumentov, kar bi lahko ogrozilo nacionalno varnost oz. varnost države. Predlog preklicuje tajnost na dokumentih brez konkretne presoje škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, so opozorili.

Premk je v predstavitvi predloga poudaril, da je treba gradivo, starejše od 30 let, že v skladu z drugimi predpisi izročiti Arhivu RS, a da to v večini še ni bilo narejeno. Po njegovih besedah je čas, da vse gradivo postane dostopno vsem. Pojasnil je, da so ob tem v predlog zakona vključili tudi gradivo mlajšega datuma, in sicer gradivo preiskovalnih komisij DZ, ki se navezuje na obdobje 1990-1994. "S tem zakonom nič ne razsojamo, nikogar ne obsojamo, ampak samo želimo, da vse gradivo iz tega za nas zelo pomembnega obdobja postane vsem dostopno," je poudaril Premk. S tem bi po njegovem prepričanju preprečili, da se te teme zlorabljajo za politične namene.

Žan Mahnič (SDS) je predlagateljem očital, da so na klopi državnega zbora zopet prinesli ideološki spopad. Kritičen je bil do po njegovi oceni selektivnosti pri gradivih, ki naj se odprejo. Napovedal je, da bodo v SDS-u na plenarni seji DZ predlagali dopolnila, da se odprejo vsa gradiva od leta 1945, ki so za javnost še nedostopna. "In na tistem glasovanju se bo pokazalo, ali ste za to, da se zgodovina razčisti, da se lahko ustvari realno mnenje na podlagi zgodovinskih dejstev," je dodal.

Premk je zavrnil očitke o selektivnosti. Dejal je, da so vsi dokumenti izpred 17. maja 1990 že izročeni Arhivu RS in je bila umaknjena stopnja tajnosti. Poudaril je, da si tudi sami želijo, da je vse dostopno javnosti.

Tudi Janja Sluga (Svoboda) je kot cilj poudarila, da se končajo delitve in da nihče ne bo mogel več zavajati, ker bodo dokumenti javni. "Ta tema deli slovensko javnost, ker so dokumenti še vedno tajni," meni.

Vida Čadonič Špelič (NSi) pa je med drugim opozorila na pripombe zakonodajno-pravne službe o možnosti ogrožanja nacionalne varnosti. Razen tega, kar je povezano z varnostjo države, pa za slovenski narod ne sme biti nobene skrivnosti, je poudarila.