Odbor je razpravo na to temo začel že 20. septembra, a so jo takrat zaradi seje DZ-ja morali prekiniti. Tudi tokrat so sodelujoči v razpravi delili različna mnenja o tem, kako zdravniki, ki so zaposleni v javnem zdravstvenem sistemu, popoldne delajo po pogodbi pri zasebnikih, delujejo na sam zdravstveni sistem.

Kot je danes dejal poslanec Levice Miha Kordiš, je "dvoživkarstvo" v zdravstvu problem, saj spodnaša javni zdravstveni sistem in aktivno ustvarja čakalne vrste. Je nepravično in neučinkovito, zato ga je treba po njegovem mnenju odpraviti.

Poudaril je tudi zlorabe, ki se pojavljajo, denimo primer evidentiranja delovnega časa na ortopedski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, medtem ko naj bi zdravniki v tem času delali pri zasebnikih, in primer mariborskega zdravnika, ki je operiral v Afriki, se tam okužil z novim koronavirusom, nato pa ob prihodu v Slovenijo mimo vrste pregledoval bolnike.

Odkloni in sankcije

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je ob tem poudarila, da je vsak odklon od regularnega dela zaposlenih treba sankcionirati. Svoje delo mora pri tem opraviti delodajalec pa tudi inšpekcijske službe. Hkrati pa je opozorila, da so zaradi pomanjkanja kadra in specialistov v Sloveniji izvajalci zdravstvene dejavnosti primorani sklepati podjemne pogodbe z zdravniki iz drugih javnih zavodov. Le tako namreč lahko opravljajo program oz. pripomorejo k skrajševanju čakalnih vrst. Če bi imeli zdravniki, zaposleni v javnih zavodih, konkurenčno klavzulo, pa marsikatera bolnišnica ne bi mogla več zagotavljati 24-urne nujne pomoči.

Tudi poslanka SDS-a Mojca Škrinjar je poudarila, da mora biti v bolnišnicah dober nadzor nad tem, kaj zaposleni delajo, in naj se morebitne nepravilnosti oz. kršitve sankcionirajo. Alenka Jeraj (SDS) pa je opozorila, da mnogi zdravniki popoldne delajo pri zasebnikih bistveno manj, kot si predstavljamo. Delajo tako kakšno popoldne v tednu, ne pa vsak dan.

Problematične čakalne vrste

Violeta Tomič (Levica) je opozorila, da se z zdravniki, ki delajo popoldne pri zasebnikih, ustvarjajo čakalne vrste pri javnih izvajalcih. Pri tem je navedla, da so na ortopedski kliniki UKC Ljubljana, kjer "so se gospoda lažno evidentirala", opravili 320 posegov manj od načrtovanih. Hkrati pa, da so na tej kliniki najdaljše čakalne vrste v ortopediji.

Poslanec LMŠ-ja Jože Lenart pa meni, da te težave ne bi bilo, če bi slovenski zdravstveni sistem končno slonel na standardih in normativih, pri čemer bi bil centralno podprt z informacijskim sistemom, ki bi omogočal pregled nad produktivnostjo zdravstvenih ekip in zasedenostjo aparatur. Ključ je tudi v boljši organizaciji, rešitve pa vidi v upoštevanju nedavnih priporočil računskega sodišča, ki je pregledovalo načrtovanje specializacij v zdravstvu.

Levica je sicer pripravila nekaj sklepov, ki pa niso naleteli na večinsko podporo odbora. Tako so predlagali vladi, naj pripravi spremembe zakona, ki bi vključevale konkurenčno prepoved popoldanskega dela pri zasebnih izvajalcih za zdravnike, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih. Prav tako so predlagali, naj dohodke od dopolnilne dejavnosti obdavči skupaj z dohodki osnovnega dela, da pripravi pravno podlago za prepoved opravljanja zdravstvene dejavnosti kot samostojni podjetnik in da pripravi analizo stanja, iz katere bo razvidno, koliko dodatnih programov je potrebnih, da se skrajša čakalne vrste.