Današnji praznik je po besedah predsednice po prvem poimenovanju dan samostojnosti dobil dodatek, in sicer dan samostojnosti in enotnosti. "In prav ta beseda enotnost, če dodam zraven še solidarnost, se mi zdi, je izjemno pomembna za našo državo. Namreč želela bi si, da smo bolj enotni v tem, kar je pomembno za razvoj in za lepše življenje v naši državi. Če bomo solidarni in enotni, kar znamo biti, bo zagotovo lahko še bolje, kot sicer že je," je dejala v izjavi za medije ob dnevu odprtih vrat.

Predsednica je obiskovalcem razkazala svojo pisarno. Na dan odprtih vrat se vsakič prijavi ogromno ljudi, tudi tokrat je tako, po 100 v skupini, je povedala. Kot je dodala, je izjemno vesela, da lahko Slovenkam, Slovencem, državljankam in državljanom pokaže predsedniško palačo, da vidijo, kje predsednica dela in "kje ustvarjamo naše ideje in zgodbe".

Posebni gost Tone Partljič

Med današnjimi posebnimi gosti je bil, kot so naknadno sporočili iz predsedničinega urada, tudi pisatelj, dramatik in nekaj časa politik Tone Partljič. Ta je z obiskovalci delil tudi nekaj misli o svobodi, samostojnosti in enotnosti.

Tudi on je, kot so ga povzeli v uradu predsednice republike, poudaril, da Slovenci potrebujemo več potrpežljivosti, spoštljivosti in medsebojnega spoštovanja. Ne izrabimo vsakega trenutka, da koga zbodemo ali pokažemo njegovo napako, je pozval in dodal, naj vsi skupaj ljudem raje pomagamo, da lažje živijo.

Pred palačo je bila med 9. in 16. uro postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Sorodna novica "V 90. letih je bila največja zadeva v moji glavi Slovenija. Kakšna bo?"

Velika enotnost politike pred 33 leti

Dan samostojnosti in enotnosti praznujemo v spomin na razglasitev izidov plebiscita, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev pred 33 leti odločilo za samostojno državo Slovenijo.

Državni praznik ima korenine konec 80. let prejšnjega stoletja, ko so se v Sloveniji, ki je bila takrat del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), začele kazati težnje za uvedbo demokratičnega sistema, tržnega gospodarstva in samostojne države.

Na podlagi kompromisa so predstavniki takratnih političnih strank in poslanskih skupin 6. decembra 1990 podpisali sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu. V njem so se vse stranke zavezale, da bodo pri pripravi in izvedbi plebiscita delovale sporazumno in usklajeno ter da se stranke, zastopane v skupščini, zavedajo zgodovinskega pomena odločanja za osamosvojitev na plebiscitu.

Prav velika enotnost politike o tem vprašanju je po mnenju številnih prepričala in povezala tudi volivce, ki so se množično udeležili plebiscita 23. decembra. Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov, uradno pa so jih razglasili tri dni pozneje, torej na današnji dan.