Sprejem je organiziral veleposlanik pri Združenih narodih Boštjan Malovrh, ki že leto dni vodi kampanjo s prepričevanjem kolegov, naj junija prihodnje leto glasujejo za Slovenijo, ne pa za Belorusijo, ki je edina protikandidatka za sedež v Varnostnem svetu iz vzhodnoevropske skupine sistema ZN-ja.

Tanja Fajon je v sproščenem in na trenutke šaljivem nagovoru prisotnim dejala, da se je prvič udeležila splošne razprave ob začetku zasedanja Generalne skupščine ZN-a in po več kot 50 sestankih ni povsem prepričana, ali je navdušena, depresivna ali oboje. Depresivna zaradi naraščanja mednarodnih težav, navdušena pa zaradi skupnega zavedanja o perečih problemih – spopadi, revščina, podnebne spremembe, pomanjkanje vode, hrane, učinkovitega vladanja in energetske varnosti.

Slovenijo je predstavila kot majhno, vendar ambiciozno državo, ki ima bogate zgodovinske izkušnje, s katerimi lahko uspešno pomaga krmariti ZN skozi težke čase. Zaradi svoje zgodovine lahko razume majhne države, razume kompleksne procese demokratične in gospodarske tranzicije, ima pa tudi izkušnje s članstvom v VS-ju ZN-a v obdobju 1998–1999. Prepričana je, da lahko Slovenija prispeva k mednarodnemu miru in varnosti, spoštovanju človekovih pravic, dialogu in demokratičnim standardom.

"V zadovoljstvo mi je, da sprožam kampanjo pod geslom Graditi zaupanje in zavarovati prihodnost," je dejala.

Pahor poudaril zavezanost Slovenije multilateralizmu

Predsednik Pahor je prav tako poudaril zavezanost Slovenije multilateralizmu, ob tem pa obsodil ruski napad na Ukrajino kot nesprejemljiv napad na jasna pravila, kot je mirno reševanje sporov in sodelovanje.

Slovenija si je kot članica VS-ja ZN-a v obdobju 1998–1999 prizadevala za izboljšanje preglednosti in delovnih metod, se osredotočila na zaščito civilistov v oboroženih spopadih in preprečevanje spopadov, posebno pozornost je namenjala stabilnosti Zahodnega Balkana, je med drugim dejal. Na pobudo Slovenije – skupaj s partnerji – je Generalna skupščina ZN-a julija potrdila resolucijo za priznanje čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekove pravice.

Treba je zbrati 129 glasov držav

Tekma za sedež iz vzhodnoevropske skupine za obdobje 2024–2025 med Belorusijo in Slovenijo je tudi zaradi vojne v Ukrajini na neki način postala tekma med demokracijo in avtokracijo. A vsaka država ima Združenih narodih svoje interese, ki niso vedno skladni z univerzalnimi načeli Ustanovne listine ZN. Treba je pridobiti najmanj 129 glasov članic, ki jih je skupaj 193. Odločitev bo padla junija 2023.

Položaj v Varnostnem svetu ZN pomeni prostor za mizo, kjer se sprejemajo odločitve o svetovnem miru in varnosti, čeprav pravica do veta petih stalnih članic VS ZN (ZDA, Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija) pogosto vodi v blokade pri odločanju o največjih težavah sveta.