Predtem je Slovenija to mesto zasedala v letih 1998 in 1999, leta 2011 pa je morala na volitvah priznati premoč Azerbajdžanu.

Sklep o vložitvi kandidature je na predlog zunanjega ministrstva sprejela vlada, obravnaval ga je tudi odbor DZ-ja za zunanjo politiko, navajajo na MZZ-ju, kjer sicer niso navedli, kdaj se je to zgodilo, so pa pojasnili, da gre za nadaljevanje aktivne zunanje politike Slovenije po uspešno izvedenem predsedovanju Svetu EU-ja.

Poudarek kandidature po navedbah ministrstva temelji na iskanju konstruktivnih rešitev, ob spoštovanju mednarodnega prava kot najboljšega jamstva mednarodnega miru in varnosti, vključno z mehanizmi mirnega reševanja sporov ter spoštovanjem odločitev mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitražnih tribunalov.

Odločitev za kandidaturo pa odraža usmeritve iz deklaracije o zunanji politiki Slovenije in iz prenovljenega strateškega dokumenta slovenske zunanje politike. Zaradi transparentnosti so bili po navedbah MZZ-ja o odločitvi glede kandidature obveščeni tudi mednarodni partnerji države.

Vzhodnoevropski regionalni skupini, v katero v okviru ZN-a sodi Slovenija, sicer v obdobju od leta 2024 do 2025 pripada en nestalni sedež. Zanj poleg Slovenije kandidira še Belorusija. Volitve bodo v Generalni skupščini ZN-a potekale junija leta 2023.

30 let članstva v ZN-u

Slovenija je bila nestalna članica VS-ja ZN-a že v letih 1998 in 1999. Kandidirala je tudi leta 2011, ko pa je po 16. krogih glasovanj priznala premoč Azerbajdžanu in se umaknila iz tekme.

Na ministrstvu so ob tem še spomnili, da bo Slovenija 22. maja prihodnje leto zaznamovala 30. obletnico članstva v Združenih narodih, v tem času pa da si je izgradila ugled kredibilne, odgovorne, dejavne in prepoznavne članice, ki se dosledno zavzema za učinkovit multilateralizem ter redno izpolnjuje svoje obveznosti do ZN-a.

Kandidatura v Varnostni svet dopolnjuje ambicije države, da dejavno vlogo znova prevzame tudi v najbolj izpostavljenem organu te organizacije. Na MZZ-ju so prepričani, da bo 30. obletnica mednarodnega priznanja na simbolni ravni omogočila pospešeno mednarodno dejavnost z jasnim ciljem pridobiti čim širšo podporo mednarodne skupnosti za kandidaturo Slovenije.

Zagotavljajo tudi, da bo Slovenija z izvolitvijo prispevala svoj delež odgovornosti za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti ter dodatno utrdila svoj ugled na zunanjepolitičnem področju.