Slovenija se je v petek in ponedeljek z Azerbajdžanom bojevala za nestalni sedež vzhodnoevropske skupine v Varnostnem svetu ZN-a za leti 2012 in 2013, ki ga bo 31. decembra izpraznila Bosna in Hercegovina. Po 16 krogih glasovanja, ko je Slovenija prejela 77 glasov, Azerbajdžan pa 116 glasov, se je zunanji minister Samuel Žbogar odločil, da umakne kandidaturo Slovenije in tako konča boj z Azerbajdžanom.

Od petka do ponedeljka 16 krogov glasovanja
Bitka za nestalni sedež se je začela v petek, ko je zanj poleg Slovenije in Azerbajdžana kandidirala še Madžarska, ki pa je izgubila že v prvem krogu. Slovenija in Azerbajdžan sta boj nadaljevala sama, za zmago pa bi ena od njiju potrebovala dvetretjinsko večino 193 članic Združenih narodov. V začetku je vodila Slovenija, nato pa je vodstvo prevzel Azerbajdžan, ki je v devetem krogu zbral 113 glasov, Slovenija pa 77. Po devetem krogu so glasovanje prekinili in ga nadaljevali v ponedeljek.

Obe državi sta dva dni premora izkoristili za lobiranje med državami članicami Združenih narodov, po prvem ponedeljkovem krogu pa je Slovenija nekoliko zmanjšala svoj zaostanek. V 15. krogu je Azerbajdžan svojo prednost povečal na 117 glasov proti 76 glasovom, ki jih je prejela Slovenija, in čeprav je Slovenija v 16. krogu pridobila en glas na račun nasprotnika, se je Žbogar odločil za odstop od kandidature.

Žbogar ob umiku kandidature požel bučen aplavz
"Verjamemo, da smo dobra kandidatka in da bi dobro zapolnili sedež v Varnostnem svetu. Naša kampanja je bila vedno za Slovenijo, za vrednote, ki jih predstavljamo. Nikoli nismo vodili kampanje proti kateri koli drugi kandidatki," je Žbogar povedal v nagovoru Generalni skupščini ZN-a in tako prst usmeril v Azerbajdžan, ki je po njegovih besedah uporabljal negativno kampanjo proti Sloveniji.

"Ne odobravamo, kako je potekala ta kampanja in kako so potekale te volitve. A trenutni rezultat govori sam zase in podpora telesa je očitna. Zato umikam našo kandidaturo," je dejal in se ob tem zahvalil vsem državam, ki so Slovenijo podpirale do konca. Pri tem je požel bučen aplavz navzočih diplomatov.

"Volitve le v prvih krogih o Sloveniji in Azerbajdžanu"
"Kampanjo smo začeli pred desetimi leti in ves čas smo vodili kampanjo za Slovenijo, prav tu smo se razlikovali od drugih. Postalo je očitno, da nam preboj, da bi se bolj približali Azerbajdžanu, ni uspel, in naša kampanja je vse bolj delovala kot nasprotovanje Azerbajdžanu. Glede na to, da nismo vodili negativne kampanje, mislim, da je bil to trenutek, da se umaknemo," je novinarjem v New Yorku povedal Žbogar.

"Te volitve so bile morda le v prvih krogih o Sloveniji in Azerbajdžanu. Bolj ko so se krogi nadaljevali, manj pomembno je postajalo, kakšna je Slovenija, kakšna je ekipa tukaj, kako smo vodili kampanjo. Vse pomembneje je bilo, da bo Slovenija peta članica Evropske unije v Varnostnem svetu ZN-a," je povedal Žbogar in ob tem omenil izjemno aktivno podporo Turčije in Rusije Azerbajdžanu.

Največji problem članstvo v Evropski uniji
Slovenijo so na koncu podpirale države Evropske unije in ZDA. "Grenko spoznanje teh volitev je, da ima EU problem v Generalni skupščini. Zaradi sedeža, ki smo ga iskali, zaradi Libije, zaradi Sirije in drugih razlogov," je dejal. Žbogar je kampanjo ocenil kot zelo dobro, a ob tem priznal, da je vedno mogoče narediti še več. "Največji problem je bilo članstvo v Evropski uniji, kjer pa ne moremo veliko pomagati," je dejal Žbogar in dodal, da se tega v začetku kampanje niti niso zavedali.

"Ponesrečene so bile tudi izjave doma o moji udeležbi na vrhu gibanja neuvrščenih in nakazovanje drugačne zunanje politike, kar je Azerbajdžan zlorabil in pri nekaterih državah vzbudil dvom, ali so stališča, ki jih trenutno zagovarjamo, predvsem glede Palestine, stališča, ki jih bo Slovenija zagovarjala tudi po volitvah. Takrat smo zagotovo izgubili kakšno arabsko državo, če ne celo vseh," je povedal Žbogar.

Izkušnja koristna, o novi kandidaturi še ne razmišlja
Žbogar je povedal, da trenutno še ne razmišljajo, ali bo Slovenija znova kandidirala za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a. "Mislim, da je bila izkušnja zelo koristna za slovensko zunanjo politiko, zelo me veseli popularizacija zunanje politike, kako so ljudje spremljali in podpirali naša ravnanja," je povedal minister, a ob tem priznal, da se je pokazalo, da so kampanjo morda vodili nekoliko idealistično. "Ampak taki pač smo," je povedal Žbogar.

Ob tem je Žbogar opozoril tudi, da bi bilo treba v Združenih narodih odpreti razpravo glede prihodnjih kampanj, predvsem glede problematičnih načinov pridobivanja glasov, nujno potrebna pa bo tudi razprava v okviru Evropske unije glede njene podobe v Združenih narodih.

Žbogar je prepričan, da poraz ne škodi slovenski zunanji politiki. "Škode ne vidim nobene. Potrdili smo se kot kandidatka, ki ima kaj prispevati, saj smo častno izvajali in sklenili kandidaturo. Tudi zaradi slabe vesti nekaterih veleposlanikov bo Slovenija zdaj nekoliko čislana," je povedal zunanji minister in povedal še: "Večkrat sem govoril, da je pomembna pot, ne pa cilj, čeprav bi bili v tem trenutku zadovoljni s ciljem. Sama pot je bila koristna. Slovenijo smo odprli dlje od sosednjih držav, zunaj EU-ja in upam, da bomo tako nadaljevali, čeprav so nas določene države razočarale".

Türk: Izstop iz tekme je bil časten
Predsednik Danilo Türk je izrekel priznanje in zahvalo slovenski diplomaciji za delo, vloženo v kandidaturo. Diplomatske naloge Slovenije so bile po mnenju Türka opravljene korektno in kakovostno, izstop iz tekme pa časten.

"To prizadevanje naše diplomacije je v največji meri zagotovilo, da je Slovenija v prvem krogu prehitela svojo konkurentko iz vrst članic Evropske unije, nato nekaj krogov vodila in v vseh 16 krogih glasovanj ohranila stabilno podporo velikega števila držav članic ZN-a," so zapisali v uradu predsednika.

Z rezultatom sicer ne moremo biti zadovoljni, a je ta posledica političnih okoliščin, je še dejal predsednik Türk. Med političnimi okoliščinami je izpostavil predvsem dejstvo, da je Evropska unija v ZN-u začela doživljati precej kritik in da so države EU-ja izpostavljene zelo kritični presoji, ki je politično motivirana. EU bo zato po njegovem mnenju verjetno moral pošteno razmisliti, kako izboljšati svoj položaj znotraj ZN-a.

Drugi del političnih težav je po Türkovih besedah pri nas doma, saj je Slovenija v času priprav na predčasne volitve. Kot je spomnil, je mesec dni pred volitvami za sedež v VS-ju ZN-a v Sloveniji prišlo do nezaupnice vladi ter kritičnih razprav o različnih temah, tudi o udeležbi zunanjega ministra Žbogarja na konferenci neuvrščenih v Beogradu, s čimer so bili povezani očitki, da Slovenija ne vodi pravilne zunanje politike. Vse to je po njegovem mnenju konkurenca Slovenije uporabila v svojo korist in vse to je vplivalo na glasovanje.

"Slovenija je imela v trenutku največje podpore 97 glasov, če bi imela še deset glasov več, bi proces krepitve podpore zanesljivo še naraščal. Šlo je torej za kakšnih pet do deset glasov in prav mogoče je, da so ti glasovi zastali deloma zaradi političnega nezaupanja v razmerju do EU-ja, deloma pa zaradi domačih političnih razprav. Če je kakšen političen nauk iz tega, je ta, da moramo bolj skrbno paziti, kako delujemo v tovrstnih razmerah ter delovati bolj domoljubno in bolj odgovorno," je izpostavil slovenski predsednik.

Sicer pa je tudi Türk izpostavil, da se je Slovenija v New Yorku odločila peljati pozitivno kampanjo. Govorila je o svojih pristopih, stališčih in načrtih za članstvo v VS-ju ZN-a, niti ene kritične besede pa ni izrekla na račun protikandidata. Po drugi strani pa je prišlo s strani Azerbajdžana do precej neutemeljeno kritičnih pripomb na račun Slovenije kot članice EU-ja, ki bi bila že peta članica unije v VS-ju ZN-a, je še ocenil Türk.

Izvoljenih vseh pet novih nestalnih članic
Azerbajdžan bo nestalni sedež v Varnostnem svetu tako zasedel prvič, pridružil pa se je Maroku, Pakistanu, Gvatemali in Togu, ki so nestalne sedeže za leti 2012 in 2013 zapolnili že v petek. 31. decembra se bodo od Varnostnega sveta ZN-a poslovili Bosna in Hercegovina, Gabon, Nigerija, Libanon in Brazilija, še eno leto pa nestalne članice ostajajo Kolumbija, Nemčija, Indija, Portugalska in Južnoafriška republika.

Stalne sedeže v Varnostnem svetu s pravico do veta zasedajo ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska.