Potem ko je v devetem krogu glasovanja za vzhodnoevropski sedež v Varnostnem svetu za leti 2012 in 2013 Azerbajdžan dobil 113 glasov, Slovenija pa 77, so nadaljnje glasovanje prekinili do ponedeljka. Zadnjo nestalno članico Varnostnega sveta v letošnjem krogu bodo volili takoj po volitvah novih članic ekonomsko-socialnega sveta Združenih narodov.

V prvem krogu glasovanja je iz tekmovanja izpadla Madžarska, ki je prejela 52 glasov, Slovenija je dobila 67 glasov, Azerbajdžan pa 74 glasov. Od tretjega do petega kroga je Slovenija vodila za nekaj glasov, v šestem krogu pa se je zgodil preobrat in se je začela sreča nagibati na stran Azerbajdžana, ki je do devetega kroga prednost povečal že za 36 glasov. Za izvolitev bi ena izmed držav potrebovala dvotretjinsko večino.

Azerbajdžan podprle islamske države, pa tudi Rusija
Kot je za Radio Slovenija poročal Edvard Žitnik, naj bi se po nepreverjenih informacijah prednost v korist Azerbajdžana obrnila, ko naj bi med islamskimi državami zaokrožil poziv k podpori bratskemu islamskemu Azerbajdžanu. Prav tako še vedno ni jasno, koga podpirajo ZDA, ki so ob začetku glasovale za Madžarsko, a naj bi se javno mnenje nagibalo k temu, da ZDA podpirajo Azerbajdžan, kar samodejno pomeni nekaj deset glasov držav članic.

Po osmem krogu se je izkazalo, da Azerbajdžan podpira tudi Rusija, saj je ruski veleposlanik Vitalij Čurkin podprl azerbajdžanskega kolega Agšina Mehdijeva, ko je začutil, da se tehtnica preveša na njegovo stran in je zahteval nov deveti krog, misleč, da bodo utrujeni diplomati pač potegnili s tokom.

Sloveniji je skušala pri tem pomagati Francija, saj je francoski veleposlanik nasprotoval glasovanju po preteku za to določenega časa in se skliceval na tradicijo, da Francija nasprotuje glasovanju, ko poteče delovni čas prevajalcev. A je predsednik Generalne skupščine Nasi Abdulaziz Naser dovolil še en krog, takrat pa je bilo opaziti razočaranje in pričakovanje poraza na slovenski strani, a se azerbajdžanski scenarij ni izšel.

Žbogar: Dosegli smo vse, kar lahko Slovenija stori
Samuel Žbogar napoveduje, da bo Slovenija nadaljevala častni boj in da ne obupuje. "Mislim, da se borimo častno. Sem zadovoljen. Dosegli smo vse, kar Slovenija lahko trenutno stori," je povedal Žbogar in dodal, da gre za bitko med dvema svetovoma Združenih narodov, saj so na stran Azerbajdžana stopile države Islamske konference. "Gre za bitko med Davidom in Goljatom. A gremo naprej," ostaja pozitiven Žbogar.

"Ne vem, kaj točno se je zgodilo v tistem trenutku, ko je prišlo do preobrata in ko nam ni uspelo priti čez 100 glasov. Azerbajdžanu je uspelo. Zdaj imamo dva dni časa, da se usedemo in razmislimo. Ne vemo, katere so tiste države, ki jih izgubljamo," je še povedal Žbogar, ki je napovedal, da bo skušal do ponedeljka s pogovori prepričati države, da je Slovenija boljša kandidatka.

Žbogar bo skušal prepričati še kakšno državo
Žbogar je prepričan tudi, da bi bilo dobro opraviti tudi kakšen telefonski pogovor s katero izmed prestolnic, saj so se v zadnjem trenutku za spremembo uradne politike odločali veleposlaniki sami, zdaj pa se bodo znova posvetovali s svojimi vladami in ministrstvi. "Mislim, da so v zadnjih krogih veleposlaniki glasovali po lastni presoji, ker nimajo navodil za tako daleč naprej. Predvsem ta sprememba, ki je nastala od naših 98 do 77 glasov, je nastala tukaj v Združenih narodih in bomo videli, ali lahko obrnemo ta trend. Ne mislimo odnehati. Dokler bodo glasovanja, bomo mi na glasovanjih," je odločen Žbogar.

"Dober znak za Slovenijo je zadnji krog glasovanja, ki ga je Azerbajdžan dobesedno izsilil. Ljudje so bili utrujeni, a vendar je Azerbajdžan dobil samo tri dodatne glasove, kar kaže, da so dosegli svojo zgornjo mejo," je prepričan Žbogar, ki bo v New Yorku ostal do končnega izida glasovanja.

Azerbajdžan vodil negativno kampanjo
Kot je že v intervjuju za MMC povedal Žbogar, je Slovenija ves čas vodila pozitivno kampanjo in govorila le o sebi in svojih prednostih, Azerbajdžan pa je vodil tudi negativno kampanjo. Najspornejši so bili po ministrovih besedah opozarjanje Azerbajdžana, da je v Sloveniji padla vlada, in namigi, da bo naslednja vlada vodila drugačno zunanjo politiko kot dozdajšnja. Pri tem naj bi predstavniki Azerbajdžana v pisni obliki med članicami Združenih narodov širili kritike opozicijske stranke SDS o Žbogarjevi navzočnosti na zadnjem vrhu neuvrščenih v Beogradu.

Za večino držav članic svetovne organizacije, še posebej muslimanske, arabske in neuvrščene, je eno izmed ključnih vprašanj, kako se bo naslednja članica Varnostnega sveta ravnala glede palestinske prošnje za članstvo v Združenih narodih. Slovenija je imela pri tem prednost pred Madžarsko, a se muslimanske države zdaj vseeno nagibajo na stran Azerbajdžana, saj je ta že priznal Palestino.

Glasovanje, dokler ena izmed držav ne dobi večine
Kot je znano, je za izvolitev v Varnostni svet potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov, glasovanje pa poteka toliko časa, dokler ena država ne zbere potrebnih glasov. Običajno je sicer, da se država, ki zaostaja za 30 ali več glasov, odpove kandidaturi, a so v slovenski delegaciji že na začetku napovedali, da bodo glede na umazano kampanjo Azerbajdžana vztrajali do konca.

V petek so sicer nove nestalne članice Varnostnega sveta med letoma 2012 in 2013 postale Maroko, Pakistan, Gvatemala in Togo, z novim letom pa se bodo od Varnostnega sveta poslovili Bosna in Hercegovina, Gabon, Nigerija, Libanon in Brazilija.