Predsednik republike Borut Pahor je Jožeta Pučnika označil za osrednjo osebnost slovenske politične pomladi, procesa slovenske demokratizacije. "Pučnik nikoli ni imel neke slavne politične funkcije v času pred, med in po osamosvajanju, vendar verjetno tu za nas ni nobenega dvoma, da je s svojim vizionarstvom, premočrtnostjo in odločnostjo bil osrednja figura obeh procesov politične pomladi in osamosvojitve naše države," je dejal predsednik na posvetu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani, ki ga je pripravil Muzej slovenske osamosvojitve. Dodal je, da se s Pučnikom po pomembnosti in vplivu ne more kosati nihče.

Na posvetu so sodelovali tudi Pučnikov sin Gorazd Pučnik, nekdanja premierja Janez Janša in Lojze Peterle, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in Spomenka Hribar.

Kako je Pučnik umeščen v kolektivno slovensko zavest

Pahor se je poskušal spoprijeti tudi z vprašanjem Pučnikove umeščenosti v slovensko kolektivno zavest. "Lahko bi rekli, da Slovenci neradi glorificiramo posamezne politične osebnosti, zlasti ne, če ni velike ali dolge zgodovinske distance do dogodkov, ki jim je ta osebnost dajala ton. Mogoče bi kdo rekel, da za del javnosti čaščenje Pučnika ni bilo sprejemljivo zaradi njegovega disidentstva, drugi bi lahko rekli, da je imel politični značaj, ki ni vsem ustrezal," je povedal.

Sam sicer meni, da so se zgodovinske zamere dela slovenske javnosti do njega začele v njegovih prizadevanjih za odkrivanje resnice v povezavi s povojnimi poboji. "Ko je Pučnik leta 1993 prevzel vodenje preiskovalne komisije, je menil, da je to za nadaljevanje tega procesa demokratizacije, osamosvajanja in vzpostavitve demokratične države celo osrednjega pomena," je poudaril Pahor. Hkrati je opozoril, da je Pučnik pri delu komisije naletel na veliko težav, v javnosti pa se ga je začelo stigmatizirati.

Sorodna novica Politični disident, ki je postal ključni akter osamosvojitve

Janša o Pučniku

Podobno je menil tudi nekdanji premier Janša, ki je dodal, da si je Pučnik ves čas prizadeval, da bi v družbi nastal konsenz, da je zločin zločin, ne glede na to, kdo ga stori. Hkrati je Janša dejal, da takšnega konsenza v Sloveniji še ni.

Vsi sogovorci so se strinjali, da je bil Pučnik vedno dosleden pri svoji misli in da ga nobeno okolje ni motilo pri izražanju svojega prepričanja. Soglasno so ga označili za borca za slovensko državo, pri čemer ni iskal osebnih koristi in ni bil ne oblastiželjen, ne častihlepen.

Hribarjeva: Janšev značaj nasproten od Pučnikovega

Ob tem pa se je Spomenka Hribar ostro spravila nad Janšo, ki da je oblastiželjen in nasprotnega karakterja od Pučnika. Kot je dejala, je Janševa tretja vlada Slovenijo skoraj spravila na kolena. Med drugim je kritizirala tudi odnos njegove vlade do STA-ja, RTV-ja in protestnikov ter sklenila, da je dosegel svoj cilj in da je Slovenija postala država, ki se zdaj nagiba v desno. Obsodila je tudi odnos slovenske levice do Janše, češ da mu je vse to "odobrila".