Kandidatke in kandidate za predsedniško funkcijo lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje najmanj deset njihovih podpisov. Stranke lahko svoje kandidate predlagajo s podpisi najmanj treh poslancev ali 3000 volivcev. Če se kandidat na volitve poda samo s podporo volivcev, pa potrebuje najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev.

Vlaganje kandidatur na Državno volilno komisijo (DVK) bo mogoče do 28. septembra. Še pet dni po tem, do 3. oktobra, pa lahko kandidati soglasje h kandidaturi umaknejo. DVK bo nato preizkusil zakonitost vloženih kandidatur, z žrebom določil vrstni red kandidatur, seznam kandidatur pa javno objavil do 7. oktobra.

Uradna volilna kampanja pred predsedniškimi volitvami bo stekla 30 dni pred dnem glasovanja, 22. septembra, in bo trajala do 21. oktobra do polnoči, ko bo nastopil volilni molk.
Predčasno glasovanje bo na posebnih voliščih potekalo 18., 19. in 20. oktobra med 7. in 19. uro.

Volivci, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini, morajo DVK-ju do 22. septembra sporočiti, da želijo glasovati po pošti ali na diplomatskem predstavništvu. Oskrbovanci domov za starejše in volivci, ki so v bolnišnicah ali zaporu, lahko okrajni volilni komisiji do 12. oktobra sporočijo, da želijo glasovati po pošti. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi.

Večina parlamentarnih strank še brez končne odločitve o svojem kandidatu

Več kandidatk in kandidatov je že javno naznanilo, da se nameravajo podati v boj za funkcijo predsednice oziroma predsednika republike. Med parlamentarnimi strankami so doslej svojo kandidatko ponudili le v največji vladni stranki Gibanje Svoboda, in sicer podpredsednico stranke Marto Kos. Z zbiranjem podpisov se bo v predsedniško tekmo podal poslanec največje opozicijske stranke SDS in nekdanji zunanji minister Anže Logar. Če bo zbral zadostno število podpisov, bo nato za podporo uradno zaprosil tudi svet stranke SDS, napoveduje.

V SD-ju odločitve o predsedniškem kandidatu še niso sprejeli. Predsednica stranke Tanja Fajon je sicer že večkrat dejala, da želijo imeti svojega kandidata. Se pa v stranki pojavljajo tudi pozivi, naj SD podpre kakšnega od neodvisnih kandidatov ali kandidatk, ki so že najavili kandidaturo. Brez uradne odločitve, kako na predsedniške volitve, so za zdaj tudi v koalicijski Levici. V NSi-ju naj bi medtem še čakali, da odločitev o morebitni kandidaturi sprejme nekdanja predsednica in evropska poslanka Ljudmila Novak. Odločitev o kandidatu stranke pa bodo nato sprejeli konec meseca oziroma na začetku septembra, ko se bo tudi sešlo vodstvo stranke.

Velika večina tistih, ki so že najavili, da se podajajo v predsedniško tekmo, bo torej zbirala podpise volivcev. Te bodo tako med drugimi podpise zbirali odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl in kandidat civilnodružbenega nestrankarskega gibanja Zdrava družba Boris Vene.

Podpise volivcev bo zbiral tudi nekdanji evropski poslanec in zunanji minister Ivo Vajgl, ki pa se o možnosti podpore pogovarja tudi z več strankami. Več informacij o svoji kandidaturi bo podal na novinarski konferenci, med podporniki svoje kandidature pa za zdaj navaja filozofinjo in sociologinjo Spomenko Hribar, pravnika in diplomata Iztoka Simonitija, sociologa Rudija Rizmana ter igralca in nekdanjega poslanca Francija Keka.

Ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije Andrej Magajna pa se v boj podajata s podporo neparlamentarnih strank, zato bosta za uraden vstop v tekmo za predsednika republike potrebovala podpise 3000 volivcev. Sabino Senčar sicer podpira neparlamentarna Resni.ca, Magajno pa matična stranka.

Doslej objavljene ankete javnega mnenja za zdaj izrazito prednost pred drugimi napovedujejo Nataši Pirc Musar, Anžetu Logarju in Marti Kos, sledita še Ivo Vajgl in Vladimir Prebilič, drugim pa za zdaj kaže na odstotek ali manj podpore.