pa jetudi na kopico nepoštenih praks.

Jože Podgoršek, prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji, je zadovoljen z opravljenim delom v prvih štirih mesecih mandata. Javno agencijo RS za varstvo konkurence lahko varuh sicer opozori na sum na nepoštene prakse, večjih pristojnosti, npr. za sankcioniranje, pa sam nima.

Z vodstvom agencije so se uskladili o strategiji preprečevanja nepoštenih praks, pri čemer so se odločili, da bodo dali na začetku priložnost in čas dialogu. Podgoršek je namreč opozoril, da bi lahko z agresivnim pristopom pri odpravljanju nepoštenih praks povzročili večjo škodo, tudi dobaviteljem. Če bi neki trgovski verigi zaradi slabih plačilnih praks npr. za vsak neplačan račun izrekli kazen, bi lahko to trgovsko verigo pahnilo v likvidnostne težave, posledično pa tudi celotno verigo.

Če bodo po nekaj mesecih - približno do jeseni - ugotovili, da dogovori, ki so jih dosegli s trgovskimi verigami, ne držijo in da jih niso uresničili, pa bo agencija za varstvo konkurence prejela prijave o sumih na nepoštene prakse in jih začela po uradni poti preganjati, je zagotovil.

Največ nepoštenih praks pri velikih trgovcih
Pri svojem delu je namreč naletel na kopico nepoštenih praks, ki se sicer izvajajo po celotni verigi, a so skoncentrirane na enem segmentu - pri velikih trgovcih.

Tako je, denimo, zasledil težave s plačilno nedisciplino, predvsem pri suhem blagu z daljšim plačilnim rokom, omejitve trgovcev pri plačevanju zamudnih obresti, ugotovil pa je tudi, da ena trgovska veriga v primeru, ko želi dobavitelj prodati terjatev za neplačan račun, tudi v svojo korist vzame določen odstotek terjatve. Težave se pojavljajo tudi zaradi številnih popustov, ki jih zahtevajo trgovske verige, npr. za prisotnost na policah. Ena trgovska veriga pa je začela zaračunavati še odstotek za promocijo slovenskega sadja in zelenjave, a je varuhu to uspelo preprečiti, eden izmed trgovcev, ki nima težav z denarjem, pa blago plača prej, a za to zahteva popust.

Varuh, ki sebe vidi kot nekakšnega "sindikalista" dobaviteljev, te zato poziva, naj ga sproti obveščajo o nepoštenih praksah. "Ko je aneks enkrat podpisan, je podpisan, če ga ni in se pogajamo, pa lahko preprečimo pritisk na dobavitelja," je dejal.

Promocija domače proizvodnje kot pozitivna praksa
Podgoršek želi pri svojem delu sicer promovirati pozitivne prakse, ki jih prav tako opaža v slovenskem prostoru. Vsak od treh največjih trgovcev - naštel jih je po abecednem redu od Mercatorja do Spara in Tuša - ima vsaj eno zanimivo pozitivno prakso. "Vsi na svoj način promovirajo domačo proizvodnjo," je dejal.

Opaža tudi, da je nekaterim zadružnim sistemom uspelo združiti več pridelovalcev in da so tako postali pomemben sogovornik zaenkrat še vedno močnejšim trgovskim verigam. "Imam občutek, da je začel tudi zadružni sistem dihati pozitivno v smeri sodelovanja in s tem povečevanja svoje moči v pogajanjih," je dejal varuh.

V diskontih pogosto ceneje
Pozitivne prakse opaža tudi pri diskontnih trgovcih, ki znajo poslovati z bistveno nižjo maržo kot največji trije trgovci. "Nekateri slovenski izdelki in drugi so pri diskontnih trgovcih kar cenejši. Seveda je storitev prodaje bistveno slabša, ampak so marže skoraj takšne, kot si jih morda vsi skupaj želimo. So sprejemljive in razumljive," je dejal.

Ob tem je dodal, da znajo v akcijah tudi največji trije trgovci prodajati z nizko maržo. "Tudi veliki znajo delati z bistveno nižjo maržo, če želijo. To je dobro. Če je interes na obeh straneh in če bo slovenski potrošnik iskal slovenske izdelke, ni razloga, da veriga ne bi delovala v pozitivni smeri," je sklenil Podgoršek.