"Znotraj bančne trdnjave NLB so še vedno ljudje, ki jim ni v interesu, da se zadeve čim prej raziščejo. To je namig lastniku, da preveri, kateri ljudje so imeli kakšne kreditne pogodbe, ker je jasno, da je škoda nastala," je opozoril okrožni državni tožilec Joža Kozina. "Oškodovana banka in lastnik bi morala bistveno več narediti," meni Kozina.
NLB je na Specializirano državno tožilstvo naznanil osem sumov kaznivih dejanj, ne da bi napisal, kdo so osumljene osebe, čeprav jih poznajo, brez dokumentacije, saj se banka neupravičeno sklicuje na bančno tajnost, je opozoril vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan.
"Ravnanje banke je nesprejemljivo, saj banka sama naznani kaznivo dejanje, ker je tudi banka sama oškodovanka. Dokumentacijo potem pridobivamo z odredbami preiskovalnega sodnika - kar je zaradi odsotnosti dokumentacije težko in zamudno," je razmere opisal Furlan.
"Smo tam, kjer smo bili prej"
Opozoril je tudi, da spremenjeni 215. člen zakona o bančništvu še vedno dopušča različne razlage. "Smo tam, kjer smo bili prej," ugotavlja Furlan. Dejal je, da je celoten volumen spornih posojil okoli 320 milijonov evrov, vendar ni razvidno, ali so bila odplačana, kakšna so bila zavarovanja, banka pa ni zaprosila za oceno škode ali jo sama naredila.
Brez škode ni kaznivega dejanja
Okrožni državni tožilec Jože Kozina opozarja, da imajo tožilci z NLB-jem težave "predvsem pri merjenju škode, ki je eno izmed ključnih kaznivih dejanj, vendar se banka, njene strokovne službe vztrajno izogibajo dajanju podatkov o višini škode in pričakujejo, da jih bo dala bodisi policija bodisi tožilstvo, kar je nesprejemljivo".
Kozina je spomnil na podobna sprenevedanja Pivovarne Laško. "Če oškodovanec ne zazna škode, se tožilec lahko obrne na glavo, pa ne bo dosegel nič. Ko je banko po končani preiskavi novembra sodnica pozvala, naj se izreče glede škode, so iz NLB-ja odgovorili, da postopek spremljajo. Nimajo oni kaj spremljati postopka, oni morajo sodelovati v njem," je bil oster Kozina, saj je "nesprejemljivo, da banka s 3.500 uslužbenci ni sposobna ugotoviti škode, ki je nesporno nastala".
Medja "še najbolj kooperativen"
Priznal je, da zadevo ovirata vrhnji in srednji sloj menedžmenta, da pa s predsednikom uprave NLB-ja Jankom Medjo še najbolje sodelujejo oziroma je on "najbolj kooperativen".
Pomanjkljiv notranji in zunanji nadzor
Direktor NPU-ja Darko Majhenič je naštel skupne značilnosti bančnega kriminala: "Pri odobravanju posojil so vodstva odločala na podlagi osebnih, poslovnih in drugih interesnih povezav. Nepravilnosti se pojavljajo zlasti na srednji in višji ravni vodenja. Banke so dajale posojila z neprimernimi zavarovanji in bonitetnimi ocenami. Pomanjkljiv notranji in zunanji nadzor."
Lahkotnost podeljevanja posojil
Tožilec Kozina je ocenil, da je imela Nova Ljubljanska banka zelo različna merila pri dodeljevanju posojil fizičnim osebam in podjetjem. "Velikodušno je plasirala denar različnim d. o. o., za katere smo prvič slišali, dejansko pa je šlo za hčerinska podjetja tistih, ki jim posojil ne bi smela dati. Do fizičnih oseb pa je bila zelo stroga," je dejal. Lahkotnost podeljevanja posojil je ponazoril s primerom ponarejene slike, ki je bila zavarovanje za posojilo v znesku kar osem milijonov evrov. "Bančnik ni prečkal ceste in se sprehodil do Narodnega muzeja, da bi preveril avtentičnost umetnine, kjer bi mu hitro in praktično zastonj, tako kot so nam, dejali, da gre za zmazek," je opisal Kozina.
Virant: Škode za 346 milijonov evrov
Ocena oškodovanja bančnega sistema je najmanj 346 milijonov evrov, za 70 milijonov evrov škode je že podanih 37 ovadb, pravi notranji minister Gregor Virant.
Ocena oškodovanja bo še bistveno višja, ko bodo nekatere ovire umaknjene, je dejal Virant ob predstavitvi vmesnega poročila o stanju preiskav v bančnem sistemu.
"Bliža se trenutek, ko bomo slovenski davkoplačevalci slišali, koliko našega denarja bo šlo v banke v državni lasti zaradi napak v preteklosti, med napakami je veliko kaznivih dejanj," je dodal Virant.
Dejal je, da delujeta dve specializirani skupini: preiskave so izjemno zahtevne, vpletene so tuje fizične in pravne osebe, zelo veliko lovk sega v balkanske države, zato zahtevajo veliko znanja, naporov in vzamejo veliko časa.
Zavzel se je za javnost podatkov o tem, kdo so ovadeni v preiskavah, vendar pričakujejo odpor iz bančnih krogov. "Upravičeno smo vsi jezni, želimo, da se ovadbe podprejo z dokazi in zdržijo preizkus na sodišču. Gre za izjemno veliko družbeno in finančno škodo, gre za dejanja, ki so ogrozila slovenski finančni sistem, gre za dejanja, zaradi katerih bomo vsi davkoplačevalci morali plačevati," je poudaril.
Bančna tajnost ne velja, ko podatke zahteva policija
Podatki iz vmesnega poročila se nanašajo na banko Hypo, NLB, NKBM, Gorenjsko banko, Factor in Probanko. Pohvalil je ravnanje vodstva banke Hypo, okaral pa vodstvo NLB-ja, ki se je sklicevalo na bančno tajnost. 215. člen zakona o bančništvu določa izjemo za bančno tajnost, a policije, tožilstva in sodišč izrecno ne navaja. Zato si banke ta člen razlagajo po svoje, preiskovalci pa na način, da izjema izdaje tajnosti velja v primeru izročanja podatkov policiji.
Virant je zato napovedal spremembo zakona o bančništvu. "Odkrivanje bančnega kriminala je v Sloveniji ena najvišjih prioritet in nesprejemljivo je, da se vodstvo NLB-ja tega ne zaveda," je še poudaril notranji minister.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje