dnevu združitve Prekmurcev z matičnim narodom. "Morda je vedenje o tem pomembnem delu slovenske državotvorne zgodovine prešibko," je izpostavil minister Hojs.

Čast glavnega govorca na prireditvi je pripadla ministru za obrambo Alešu Hojsu. V svojem obseženem, skoraj četrt ure trajajočem govoru je obelodanil zgodovinske dogodke, ki so pripeljali do priključitve Prekmurja. »Verjemite mi, da se je za nekoga, ki ne prihaja iz vaših krajev, ob taki priložnosti težko spomniti vseh, ki so prispevali svoj delež k združitvi Prekmurcev z matičnim narodom in ovrednotiti njihov prispevek. Morda je tudi vedenje tudi vseh nas o tem pomembnem delu slovenske državotvorne zgodovine prešibko. Naša naloga je, da ga izboljšamo,« je povedal Hojs.

Zgodovinske dogodke po koncu prve svetovne vojne je prenesel tudi v naš čas in opozoril, da bodo morali biti naši sedanji pogajalci enako zagnani kot tisti na Pariški mirovni konferenci.

»Njihova sposobnost in strokovnost sta lahko zgled našim sedanjim pogajalcem, ki bodo na zahodu Slovenije morali izbojevati to, kar nam je obljubila politika, izhod na odprto morje. Z enako zagnanostjo in strokovnostjo bodo morali sedanji pogajalci braniti pravično mejo na reki Muri v predelu Hotize,« je dejal Hojs in požel aplavz občinstva.

Obrambni minister je poudaril tudi zasluge in dosežke prve in druge Janševe vlade za Prekmurje. »Vlada se je že v mandatu od 2004 do 2008 prizadevala za sodobno prometno povezavo Prekmurja z ostalo Slovenijo, kar je ključni dejavnik za razvoj regije. Rezultat tega je bil, da nam je uspelo kar nekaj let pred rokom zgraditi avtocesto, ki bi bila po nacionalnem programu o izgradnji avtocest končana šele 2013,« je še povedal Hojs in dodal, da tudi ta vlada Prekmurju namenja ustrezno pozornost, saj je bil nenazadnje prvi vladni obisk namenjen tej regiji.

Čestitka predsednika vlade
Ob dnevu priključitve Prekmurja matični domovini je tamkajšnjim prebivalcem poslal čestitko tudi predsednik vlade Janez Janša. »Današnji vroč poletni dan se ne razlikuje veliko od ostalih letošnjih poletnih dni. Žgoče sonce brazda izsušeno in utrujeno zemljo in riše skrb na obraze ljudi. A danes so skrbi drugačne, kot so bile pred 93. leti, ko se je na množičnem zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi, ki so podprli priključitev Prekmurja k matici in tako dočakali dan, ko so postali del skupne domovine,« je v uvodu svoje čestitke zapisal Janša.

Dodal je, da smo šele pred šestimi leti, ko je bil ta dan določen za državni praznik, temu dogodku simbolno namenili pravo težo in vsaj nekoliko ublažili moralni dolg, ki ga moramo čutiti do Prekmurja, ki je bilo tudi zaradi zgodovinskih okoliščin, potisnjeno ob stran.

»Čeprav ste marsikdaj začutili krivice, ki se vam godijo, predvsem ob zamudah z infrastrukturnimi projekti, zaostanki na gospodarskem področju, zamudah pri prometnih povezavah, … ste vendarle ostali ljudje, ki znate pokazati pravo človeško toplino, ki navkljub udarcem usode, zmorete iskreno besedo in prijazen nasmeh,« je prebivalcem najbolj severovzhodnega konca Slovenije sporočil predsednik vlade.

Veliko političnih predstavnikov
Čeprav država ni sodelovala pri organizaciji proslave, so se slovesnosti udeležili tudi predsednik republike Danilo Türk ter evropski poslanec in predsedniški kandidat Milan Zver in nekdanji premier ter predsedniški kandidat Borut Pahor. Navzočih je bilo več članov vlade.

Maša za domovino
Pred proslavo je v Veliki Polani potekala tudi maša za domovino, ki jo je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. »V naši pokrajini se od Goričkega do Lendave razprostirajo vinogradi. Včasih šmarnica in klinton, danes pa žlahtne vrste grozdja zorijo za izvrstno kapljico, ki na Martinovo dozori v ponos vinogradnikov in veselje obiskovalcev kleti,« je vernike nagovoril Štumpf, ki si je vino in vinograde izposodil kot prispodobo Prekmurja.

»Ali ne bi mogli našega Prekmurja primerjati z vinogradom, ki nam ga je Bog zaupal že pred več kot tisoč leti v obdelovanje? Z vero, s pisano in govorjeno besedo, so naši predniki okopavali naše slovenstvo, ga gojili, sezidali hrame za Božjo službo in kulturno dogajanje. Iz svojih vrst so trebili razdor, revščino in nevednost. Trte dednih časti so zrasle v žlahtno grozdje. Narodni voditelji, med njimi duhovniki Franc Ivanocy, Jožef Klekl st. Ivan Baša, Ivan Jerič, Jožef Godina in drugi so bili dobri kletarji, ki so slovenstvo dozorevali v dobro vino samostojnosti,« je še povedal Štumpf.

Praznujemo od leta 2006
Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom kot državni praznik praznujemo od leta 2006, a ni dela prost dan. Ta praznik, poleg dneva Rudolfa Maistra ter dneva vrnitve Primorske k matični domovini, se sicer po sklepu vlade od leta 2009 s statusom državne proslave organizira le še ob okroglih obletnicah, torej vsakih pet let.

Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja v okviru Avstro-Ogrske, je po njenem razpadu po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Del Prekmurcev, Porabski Slovenci, pa je ostal pod Madžarsko, saj je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo. Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, ki se ga v Sloveniji kot državnega praznika spominjamo od leta 2006, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta 1919 na množičnem ljudskem zborovanju.

Izrezke izvirnih člankov si lahko ogledate v spodnji galeriji (klik za povečavo).