"Procesi znotraj vojske in ministrstva za obrambo, ki so trajali skoraj dve leti, so pripeljali do izbora – za zdaj bom rekel favorita oziroma najugodnejšega ponudnika, to je finska Patria," je v sredo ob robu vrha Nata v Washingtonu dejal premier Robert Golob, ki je o nakupu osemkolesnikov govoril tudi s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom.

Pogajanja med ministrstvoma obeh držav še potekajo, je dejal premier. Pogodba bo po njegovih navedbah predvidevala izvedbo plačila neposredno med ministrstvoma, zaradi česar bo tudi preglednost posla na najvišji mogoči ravni.

"S tem bomo na neki način tudi odpravili ta madež v odnosih s Finsko zaradi preteklih nakupov ravno od tega proizvajalca, ki pa se je uveljavil s svojo opremo na vseh misijah Nata, predvsem pa v finski vojski. Verjamem, da bo nakup ustrezen tudi za Slovensko vojsko," je dejal Golob. Finsko podjetje je bilo namreč v središču t. i. afere Patria, ki je v Sloveniji potekala med letoma 2006 in 2015.

Na vprašanje, za koliko osemkolesnikov gre in kakšna bo cena, je Golob odgovoril, da postopki še potekajo in da je še prezgodaj govoriti o tem. Javnost bodo o tem obvestili, ko bosta znana obseg in dinamika nakupa.

Nakup po odstopu od sporazuma, sklenjenega pod prejšnjo vlado

Slovenija osemkolesnike kupuje, potem ko se je Golobova vlada septembra 2022 odločila za odstop od sporazuma o nakupu vozil boxer v okviru Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), sklenjenega pod prejšnjo vlado. Golob je povedal, da je revizija nakupa osemkolesnikov, ki se je začela z odstopom od pogodbe za nakup vozil boxer, blizu zaključka.

Kot je obrambni minister Marjan Šarec septembra lani pojasnil v odgovoru na poslansko vprašanje Mihe Kordiša, je ministrstvo k oddaji ponudb pozvalo Finsko, Poljsko, Romunijo in Italijo. Od Finske je prejelo ponudbo za vozila patria XP, od Poljske za vozila rosomak-L, od Romunije za vozila piranha 5 in od Italije za vozila frecia.

Slovenija osemkolesnike potrebuje za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, k čemur se je zavezala v okviru zveze Nato. Krepitev obrambnih zmogljivosti in izdatkov za obrambo je bila tudi ena od osrednjih tem zasedanja voditeljev v Washingtonu.

Janša napoved označil za "ironijo zgodovine"

Na premierjevo napoved nakupa osemkolesnikov od finskega podjetja Patria so se odzvali tudi v opoziciji. V obeh opozicijskih strankah sicer izjav za medije na napoved premierja Goloba o nakupu osemkolesnikov niso dali, sta pa prvaka opozicijskih strank svoj odziv delila v zapisih na družbenem omrežju X. "Ironija zgodovine. Po 15 letih nazaj na Patrio. Vmes pa sabotaža razvoja, demokracije in Slovenske vojske," je zapisal predsednik stranke SDS Janez Janša, ki je bil vpleten v afero Patria in bil leta 2013 tudi obsojen na dve leti zapora z obrazložitvijo, da je leta 2005 sprejel obljubo nagrade za sklenitev posla med Slovenijo in finskim podjetjem. Leta 2015 je sicer ustavno sodišče sodbo v celoti razveljavilo, istega leta pa je zadeva uradno zastarala.

Predsednik NSi-ja Matej Tonin je medtem v nekoliko daljšem zapisu ocenil, da se pri gradnji srednje bojne bataljonske skupine po tem, ko je Golobova vlada pred dvema letoma "proces grobo zaustavila, končno nekaj premika". A sam meni, da je Slovenija še daleč od cilja, vlado pa da bodo lovile njene obljube in prinesle kar nekaj "zarečenega kruha". Ob tem je namignil, da naj po njegovih informacijah Finska ne bi bila naklonjena nakupu po sistemu vlada vladi in naj bi vztrajala pri sklenitvi posla neposredno s podjetjem Patria.

Tonin je izrazil tudi dvom, da bo končna cena vozila nižja od cene nakupa vozil boxer, ki ga je Slovenija začela prav v času, ko je obrambno ministrstvo, sicer že v izteku mandata, vodil sam. Po Toninovem mnenju bo tako "zanimivo opazovati, kje bo vlada pri nakupu našla obljubljenih 400 milijonov evrov prihranka". Dodal je še, da gre za nove patrie, ki še niso bile v uporabi, svojevrsten izziv pa bo po njegovem mnenju predstavljala tudi montaža morebitnih Valhalinih kupol ter zagotavljanje standardov balistične zaščite. "Zaradi Slovenske vojske in slovenske kredibilnosti v zavezništvu Nato želim, da bi bil projekt uspešno končan," je svoj zapis sklenil Tonin.

Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec pa je na spletni novinarski konferenci dejal, da je treba s tovrstnimi naložbami v vojsko nadaljevati zaradi obvez do Nata, se pa v stranki sprašujejo, kako bo vlada prihranila denar, zaradi česar je od pogodbe leta 2022 odstopila. "Še vedno ne izpolnjujemo obvez, pa tudi tega ne izpolnjujemo, da bi prihranili kakšen evro," je dejal Vrtovec.

Koalicijski partnerici skopi s komentarji

V koalicijski stranki SD po premierjevi napovedi nakupa osemkolesnikov finskega podjetja Patria zatrjujejo, da ne poznajo vseh podrobnosti oz. ozadja, na podlagi katerih je obrambno ministrstvo dalo zeleno luč za nabavo.

"V luči negativnega slovesa, ki jih ima nakup patrij v slovenski družbi, pa vsekakor predsednika vlade držimo za besedo, da bodo vsi prihajajoči postopki pridobitve osemkolesnikov transparentni ter v skladu z zakonodajo," so v pisnem odzivu navedli v SD-ju.

V Levici medtem poudarjajo, da so njihova stališča do oboroževanja in članstva v Natu znana in ostajajo nespremenjena. Glede v sredo napovedanega nakupa pa imajo premalo podatkov, da bi lahko te podrobneje komentirali, je v današnji izjavi za medije dejala koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko.

"Predsednik vlade pozna naša stališča glede nakupov uničevalnega orožja, jih vedno povemo, so jasna in tukaj pravzaprav ni nobenih neizrečenih stvari med nami," je dodala. A je hkrati spomnila, da je Levica najmanjša koalicijska partnerica, zato niso tisti, ki lahko "tukaj stvari spremenijo". "Od začetka se zavzemamo, da bi iz zveze Nato izstopili, ne podpiramo militaristične politike, prav tako ne pretiranih izdatkov za oboroževanje," je dejala. Ocenjuje, da imajo pri tem stališču na svoji strani tudi ljudi.

V Levici pozivajo odločevalce o nakupih in naložbah v orožje pozivajo k premisleku, ali je v današnjem času treba "zapravljati na stotine milijonov evrov za orožje po diktatu Nata in za tuje vojne", ali pa je ta sredstva bolje nameniti socialni, stanovanjski, kulturni ali razvojno znanstveni infrastrukturi, zaradi katere bi ljudje v Sloveniji lahko živeli nekoliko bolje, kot živijo danes.

Golob verjame, da bo ime Šarčevega naslednika znano "takoj po počitnicah"

V Washingtonu, kjer se udeležujeta vrha zveze Nato, sta premier Golob in obrambni minister Šarec sicer opravila tudi poglobljen pogovor o delu ministrstva, ki ga s Šarčevim odhodom v Evropski parlament začasno prevzema premier. Uradna primopredaja poslov bo sledila, ko bo Šarcu zaradi nezdružljivosti funkcij prenehal mandat.

Golob se je ministru zahvalil za opravljeno delo in mu zaželel veliko uspeha v novi karieri. "Proračunski razrez, ki je pripravljen za leti 2025 in 2026, ustreza mednarodnim obvezam Republike Slovenije do zavezništva. Predvidena sredstva bodo zadoščala za realizacijo vseh načrtov za modernizacijo Slovenske vojske," je dejal premier.

Na vprašanje, ali ima že kandidata za naslednika Šarca, je Golob odgovoril, da lahko ministrstvo po zakonu vodi največ tri mesece. "Prvi pogovori bodo stekli že v prihodnjem tednu. Verjamem, da bomo takoj po počitnicah že imeli znano ime kandidata. Tudi državni zbor žal ne deluje do takrat, tako da nimam izbire in moram zdržati vsaj do prvega tedna v septembru," je dejal Golob.

Modernizacija oboroženih sil po Šarčevih besedah poteka na kadrovskem področju, pri opremi in tudi v modernizaciji miselnosti, da je Slovenska vojska tukaj za ljudi. "Mislim, da se je vojska tudi lani ob poplavah izkazala s svojim delovanjem in je pokazala, kar zmore, zato ji ljudje zaupajo. Po raziskavah javnega mnenja so na prvem mestu gasilci, na drugem civilna zaščita, že na tretjem mestu pa Slovenska vojska, kar pomeni, da je obrambno-varnostni sistem in sistem zaščite in reševanja deloval tako, da mu ljudje zaupajo," je dejal Šarec.

"Znano je, da smo v teh dveh letih kot celotna vlada veliko naredili za obrambni sistem," je dejal Šarec in omenil nakupe transportnega letala spartan, šestih helikopterjev in sistema protizračne obrambe. "Leta 2022 smo v raziskave in razvoj vložili dva milijona evrov, leta 2023 12 milijonov, letos pa že 23 milijonov. Zaradi tega se je v tem mandatu zgodilo, da smo kot Republika Slovenija prvič doslej po sistemu vlada vladi prodali opremo – brezpilotne letalnike drugi državi, to je Črni gori, ki je izrazila zanimanje za nadaljnje nakupe," je med drugim dejal Šarec.