S tem sta prekinila dolga ugibanja o tem, kako se bosta državi dogovorili o meji. Hrvaška je najprej želela, da bi arbitraža potekala na sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu, medtem ko se je Sloveniji arbitražo zdelo bolj primerno izvesti na Sodišču za pomiritev in arbitražo pri Ovseju. Že pred srečanjem so prihajali resni namigi, da naj bi bil kompromis sodišče v Haagu, kar je očitno tudi končni dogovor.

Državi bosta ustanovili meddržavni komisiji strokovnjakov za mejo in pravnih strokovnjakov, ti pa naj bi po pričakovanjih premierja Janše do konca leta pripravili predlog sporazuma za haaško sodišče, ki ga bosta morala potrditi še oba parlamenta.

Seznam spornih kopenskih točk
Janša je dejal, da bosta državi obnovili delo mešane komisije, ki bo naredila natančen seznam spornih točk na kopenski meji, ki bo posredovan sodišču. Sanader je ob tem dodal, da se za "mejo na morju ve, da ni rešena", zato bo komisija naredila le seznam spornih kopenskih točk.

Pravičnost še stvar dogovora strokovnjakov
Janša je ob robu Strateškega foruma Bled tudi dejal, da sta dosegla načelno soglasje, da se pri razsojanju izhaja iz stanja 25. junija 1991 in da bosta državi spoštovali načela, o katerih sta se že dogovorili. Sanader je povedal, da z Janšo o načelu pravičnosti nista govorila, da pa bo vodje hrvaških parlamentarnih strank pozval k dogovoru glede tega vprašanja. Janša je glede tega pojasnil, da bo načine odločanja določila skupna komisija pravnih strokovnjakov, in dodal, da gre še za druga pravna vprašanja. Na to vprašanje je enako odgovoril tudi minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel.

Sanader: Sosedi obveščamo o namerah in pravilih
Na mizi je bilo še vprašanje dolga varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke in Nuklearne elektrarne Krško, ki pa ga bosta državi še naprej skušali reševati dvostransko, v prihodnjih tednih pa naj bi se na to temo srečali tudi pristojni ministri. Preden bo sklenjen uradni dogovor, se bosta oba premierja v ponedeljek še enkrat srečala s predsedniki parlamentarnih strank. Sanaderja so novinarji povprašali tudi o razglasitvi Ekološko ribolovne cone s 1. januarjem 2008. Ta je dejal, da Hrvaška nadaljuje pogovore z Italijo in Slovenijo in jih obvešča o namerah in pravilih, ki bodo veljali v coni. Hrvaška se o uveljavitvi cone dogovarja neposredno z EU-jem.

Opozicija opozarja
Opozicija se je na dogovor odzvala z mnogimi opozorili. Predsednik SD-ja Borut Pahor je dejal, da arbitraža zanj ni sporna, sporno pa bi bilo lahko neupoštevanje treh načel, o katerih so se dogovorili na srečanju prvakov strank, še posebej načela pravičnosti. Zmago Jelinčič, predsednik SNS-a meni, da če ne bomo upoštevali vseh zgodovinskih dejstev, bomo izgubili, sodeč po današnjem srečanju pa je Slovenija pokleknila pred Hrvaško. Po mnenju Jelka Kacina, LDS, bi morala Hrvaška najprej odstopiti od namere razglasitve ERC-ja, saj sicer arbitraža nima smisla.

Strokovnjak za pomorsko pravo Patrick Vlačič meni, da brez načela pravičnosti ne bi smeli sprejeti odločanja v Haagu, opozoril pa je na po njegovem mnenju prekratke roke, ki so si jih zastavili, saj je usklajevanje po njegovem mnenju dolgo in zapleteno.

Dokončna odločitev brez možnosti pritožbe
Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je glavni sodni organ Združenih narodov. V 60 letih svojega delovanja je sodelovalo pri reševanju več mejnih sporov, še posebej veliko izkušenj pa ima z določanjem morskih meja. Samo v Evropi je razmejevalo teritorialne vode ali ribiške cone med Nemčijo in Dansko, Nemčijo in Nizozemsko, Dansko in Finsko.

Sodišče, ki ga sestavlja 15 sodnikov z devetletnimi mandati, od katerih se jih vsake tri leta zamenja tretjina, ima dvojno vlogo: poravnavo sporov med državama v skladu z mednarodnim pravom ter izdajanje posvetovalnih mnenj organom in agencijam ZN-a. Spor lahko pred sodišče postavita obe državi ali pa le ena od njiju, vendar mora druga na tak ali drugačen način potrditi njegovo pristojnost. Sodišče lahko pri razsojanju uporabi tudi načelo pravičnosti, vendar le, če se obe državi izrecno strinjata. Državi sodnikov ne moreta predlagati sami. Razsodbe ICJ-ja so dokončne in se nanje ne da pritožiti. Če ena izmed vpletenih držav ne uresničuje določb sodbe, lahko druga stran primer preda Varnostnemu svetu ZN-a.

M. K.