Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je povedal, da želijo s tem nekoliko umiriti zaplete na jugu francoskih Pirenejev, kamor so do zdaj preselili dva izmed predvidenih petih medvedov.

V mestu Bagneres de Bigorre, enem izmed štirih, v katerih so tamkajšnje oblasti dovolile naselitev petih slovenskih rjavih medvedov, je namreč okoli 5.000 francoskih in sto španskih kmetov znova protestiralo. Z zvonci in petardami oborožene demonstrante je tokrat najbolj razjezilo to, da so oblasti drugega medveda konec aprila preselile tajno, ravno zato da bi se izognile protestom prebivalcev.

Na nasprotnih bregovih
Kmetje naselitvi nasprotujejo predvsem zaradi nevarnosti, ki naj bi jo medvedi pomenili za drobnico in ljudi, zaradi česar so pred desetimi dnevi že protestirali v kraju Bagneres de Luchon. Rejci ovac trdijo, da je samo en medved lani pobil 165 ovac, oblasti pa vztrajajo, da gre za komaj dve do tri pobite živali na leto. Francosko vrhovno sodišče je pritožbo kmetov proti preseljevanju zavrnilo.

Da se z njimi ne gre šaliti, so pirenejski kmetje dokazali pred desetimi dnevi, ko so v gozdu našli 12 posod s koruzo, ki so ji bili primešani koščki stekla. Francoske oblasti so ravnanje obsodile, nasprotnike preseljevanja pa postavile pred sodišče. Francosko okolijsko ministrstvo je takrat slovensko ministrstvo zaprosilo za začasno ustavitev odlova medvedov, namenjenih preselitvi.

Kljub grožnjam so na francoskem ministrstvu za okolje odločeni, da bodo akcijo nadaljevali in na Pireneje letos naselili vsaj še četrtega medveda, šele nato pa naj bi se z njihovimi nasprotniki začeli pogajati.

Naseljevanje od 1996
V 80. letih so medvedje že skorajda izginili s Pirenejev, zato so oblasti leta 1996 tja naselile prve tri medvede iz Slovenije. Danes naj bi na območju živelo od 14 do 18 medvedov. V Italijo, v park Adamelo Brenta, je Slovenija preselila že deset medvedov, v drugih evropskih državah pa povpraševanja po njih ni bilo.