Türk je v sporočilu za javnost, ki ga je objavil na svoji uradni spletni strani, zapisal, da naj bo zgodovinopisje razbremenjeno ideoloških razlag in političnih kalkulacij: "Pieteta do žrtev vojn in totalitarnega nasilja mora biti prav to in nič drugega kot to - spomin na umrle in zavedanje o krhkosti človeškega življenja spričo groze smrti. Upoštevajmo, da obstajajo številni boleči spomini in da ima vsakdo neodtujljivo pravico do svojih spominov."

Predsednik tudi meni, da je treba v preteklosti storjene krivice popraviti, kolikor je to le mogoče - trdi namreč, da imajo vsi mrtvi pravico do groba in spomina, vsi živi, ki so bili v preteklosti krivično prizadeti, pa pravico do poprave krivic in ustrezne odškodnine. Ob tem je izpostavil, da sta vlada in državni zbor odgovorna za zagotovitev doslednega uresničevanja zakonov, kot sta zakon o popravi krivic, ki ga je DZ sprejel leta 1996 in je v največji meri že uresničen, uresničujejo pa se tudi vojni zakoni iz leta 2009.

"Človekove pravice je treba spoštovati"
Zapisal je, da je treba tudi paziti, da se v slovenski politiki ne udomačijo elementi avtoritarne ali totalitarne prakse: "Z veliko občutljivostjo se moramo odzivati na vse primere sistematičnega kršenja človekovih pravic in na vse pojave nestrpnosti do drugačnih. Človekove pravice je treba spoštovati tu in zdaj. Obsojanje preteklih kršitev človekovih pravic je utemeljeno, vendar nikakor ne sme služiti za prikrivanje današnjih kršitev človekovih pravic."

"Pravosodje je treba spoštovati"
Poleg tega je treba spoštovati tudi pravosodje, je zapisal Türk, ki meni, da izražanje nespoštovanja sodišč in slabitev sodne veje oblasti sodita med tradicionalne značilnosti totalitarne mentalitete. Poskuse izvršne oblasti, da bi obvladovala dejavnosti civilne družbe ali avtonomne institucije, kot so univerze in kulturne ustanove, je treba po njegovem prepričanju odločno zavračati. "Potrebujemo spoštovanje načela vladavine prava, prebujeno civilno družbo, krepitev zavesti o pomenu avtonomnih ustanov in odgovorno, demokratično politično prakso. Vse to skupaj je imunski sistem družbe in z njegovo krepitvijo se bomo najbolje oddolžili spominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov 20. stoletja," je še zapisal Türk.

23. avgust - evropski dan spomina
Vlada je za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov sicer razglasila 23. avgust, s tem pa je sledila resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel aprila 2009. Letošnja prireditev ob dnevu spomina bo 27. avgusta v Mekinjah pri Kamniku.