Ob številnih akcijah in poostrenih nadzorih, ki jih opazujemo na naših cestah, bo Agencija RS za varnost prometa (AVP) v sodelovanju s policijo začela še eno, in sicer nacionalno preventivno akcijo Hitrost. Potekala bo do nedelje, 14. avgusta, in je tudi evropsko usklajena.

Nosilni stavek akcije, ki opozarja, da neprilagojena hitrost lahko povzroči najhujše nesreče, pa je že vse poletje: "Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj."

Kaos na naših cestah je mogoče podčrtati tudi s podatki o prometni varnosti, ki je letos vse prej kot spodbudna. Policija je do zdaj obravnavala za 12 odstotkov več prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani. Umrlo je 60 ljudi, v enakem obdobju lani pa 65.

Neprilagojena hitrost je bila do 23. julija vzrok za 1700 prometnih nesreč, za 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najpogostejši povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so vozniki osebnih avtomobilov, sledijo kolesarji in motoristi ter mopedisti. Tudi pri teh po besedah načelnika ljubljanske postaje prometne policije Zorana Obreza ni dvoma o vzrokih za nesreče.

Vzroki nesreč

"Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so neprilagojena hitrost, neustrezna stran in smer vožnje, neupoštevanje prednosti v križiščih, prav tako pa ugotavljamo, da je v številnih primerih kot sekundarni vzrok prisoten tudi alkohol," je povedal Obrez.

Policisti bodo poostreno preverjali spoštovanje omejitev hitrosti. Fizika je namreč neizprosna. Poleti, ob idealnih razmerah, se marsikomu zdi, da lahko vozi hitreje, ampak, kot pravijo na Agenciji RS za varnost prometa, hitreje kot vozite, siloviteje boste trčili.

Da Slovenci na cestah radi pretirano tiščimo na plin, žal kažejo tudi podatki prikazovalnikov VI VOZITE iz 15 slovenskih občin. V eni od občin, kjer je omejitev 50 kilometrov na uro, je voznik mimo prikazovalnika divjal s kar 138 kilometri na uro.