Sodišče je pregledalo izplačevanje v 44 ustanovah v letu 2003 in treh mesecih preteklega leta. 26 zdravstvenih zavodov je dobilo negativno mnenje, revizorji pa so ugotovili nepravilnosti pri izplačilu več kot 64 milijonov tolarjev. To je 8,5 odstotka revidiranih izplačil, je povedal prvi namestnik predsednika sodišča Tomaž Vesel.

Osnovna plača le 25 odstotkov
Glavna napaka, ki so jo ugotovili, je bila sestava plače, kjer je bila osnovna plača le 25 odstotkov, drugo pa so bili najrazličnejši dodatki. Nepravilnosti so bile sicer ugotovljene pri vseh sestavinah plače (osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki) in tudi pri izplačilih enkratnih letnih nagrad za uspešno poslovanje.

Krivda ni pri posameznikih
Vesel ni izpostavljal imen, ker sta nepravilnosti po njegovih besedah povzročila neurejen sistem in deloma neaktivnost svetov zavodov. Namestnica vrhovne državne revizorke Nataša Musar Mišeljič pa je dejala, da so problem zlasti zdravstveni domovi, in sicer v celjski in posavski regiji.

Zdravstvo močno izstopa
Primerjava med podatki o izplačanih plačah direktorjev javnih zavodov z različnih negospodarskih področij je pokazala, da imajo najvišje plače direktorji javnih zdravstvenih zavodov, je povedal Vesel. Povprečna plača direktorja javnega zdravstvenega zavoda za december 2003 je znašala nekaj več kot milijon tolarjev in je za 19 odstotkov presegala povprečno plačo direktorja javnega zavoda s področja raziskovalne dejavnosti in kar za 42 odstotkov povprečno plačo direktorja javnega zavoda s področja izobraževanja in športa.

Direktorji tudi zdravniki
Po Veselovih besedah je treba nujno urediti problematiko dela na dveh delovnih mestih, tako na delovnem mestu direktorja in na delovnem mestu zdravnika. Zdravniki so namreč po ocenah direktorji kar 80 odstotkov javnih zdravstvenih zavodov. Treba je urediti tudi nesorazmerja, ki so nastala z uvedbo zdravniškega dodatka.

Kot je dejala namestnica vrhovne državne revizorke Nataša Musar Mišeljič, se je pri določanju in izplačevanju osnovne plače kot nepravilnost najpogosteje dogajalo, da pod postavko redno delo ni bila obračunana samo osnovna plača, temveč so bili količniku osnovne plače prišteti še količniki različnih dodatkov.

Od 41 javnih zavodov je računsko sodišče zahtevalo odzivno poročilo, v katerem morajo v roku 90 dni izkazati ustrezne popravljalne ukrepe.