Preživninski sklad, ki deluje v okviru Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada, je v lanskem letu izplačal nadomestila v skupni vrednosti 3,9 milijona evrov, v povprečju pa je nadomestilo prejemalo 4.667 otrok. Povprečno nadomestilo preživnine je decembra lani znašalo malenkost več kot 82 evrov, je povedal direktor jamstvenega sklada Robert Marolt. Julija je sklad izplačal nadomestilo preživnine 3.894 otrokom v skupnem znesku skoraj 330.000 evrov, povprečno nadomestilo preživnine pa je znašalo 85 evrov na otroka.

Nadomestilo prejemajo otroci, katerih zakoniti zastopnik, najpogosteje mati, vloži zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila. Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je vseh otrok, ki so upravičeni do preživnine, skupno 44.673. Podatkov o številu zavezancev, ki ne plačujejo svoje obveznosti, pa na ministrstvu nimajo. V nekaterih primerih namreč zavezanec ne plačuje preživnine, zakoniti zastopnik pa na sklad ni vložil zahteve za izplačilo nadomestila.

Ministrstvo priznava zastarelost zakonodaje
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ob predstavitvi letnega poročila za leto 2014 opozorila, da državni organi ne uresničujejo varuhovih priporočil. Prav tako niso uresničena priporočila, ki jih je ob obravnavi varuhovega poročila za leto 2013 sam dodal državni zbor, je dejala. Ta je ministrstvoma za pravosodje in delo priporočil preučitev možnosti spremembe zakonodaje, da bi jamstveni sklad po uradni dolžnosti sprožil postopek zoper preživninskega zavezanca, ki ne plačuje preživnine. Prav tako jima je priporočil preučitev možnosti za spremembo zakonodaje, ki se nanaša na izterjevanje preživnin.

Na ministrstvu za delo so priznali, da je sistemsko-pravna ureditev preživnin v veljavnem zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih "nekoliko zastarela tako z vidika določenih pogojev za vzajemno pravico do preživnine kot glede načina določitve preživnine". Preučitev stanja in morebitni nadaljnji ukrepi na tem področju so predvideni v okviru priprave nove družinske zakonodaje, so zagotovili.

Zaradi neplačevanja lani 106 obsojenih
Kazenski zakonik v 194. členu določa, da je neplačevanje preživnine kaznivo dejanje. Zagrožena zaporna kazen za tistega, ki je ne plačuje, čeprav bi to zmogel, je do enega leta. Če pa je zaradi tega ogroženo preživljanje otroka ali če se neplačnik izmika plačevanju preživnine, je zagrožena zaporna kazen do treh let.

Če sodišče izreče pogojno obsodbo, lahko naloži neplačniku redno plačevanje preživnine, lahko pa tudi, da mora poravnati zaostalo preživnino, določa kazenski zakonik. Zaradi neplačevanja preživnine je bilo lani po podatkih državnega statističnega urada 106 obsojenih oseb.

Na ministrstvu za delo poudarjajo, da cilj kazenskega pregona ni kaznovanje neplačnikov z zaporno kaznijo, ampak izpolnitev njihovih materialnih obveznosti do otrok. Zavzemajo se za izvajanje ukrepov, ki pripomorejo k ozaveščanju preživninskih zavezancev o pomenu prostovoljnega izpolnjevanja njihovih preživninskih obveznosti do otrok.

Sklad ni prejel nobene pobude
Ministrstvi za delo in za pravosodje, jamstveni, preživninski in invalidski sklad, varuh človekovih pravic, vrhovno državno tožilstvo in Generalna policijska uprava so leta 2012 pripravili informacijo o naznanitvi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po 194. členu kazenskega zakonika. Z informacijo so želeli po navajanju ministrstva za delo seznaniti zakonite zastopnike otrok, da lahko podajo kazensko ovadbo zoper neplačnike preživnin. Lahko pa tudi posredujejo podatke, na podlagi katerih bi kazensko ovadbo lahko podal jamstveni, preživninski in invalidski sklad.

Vendar pa sklad ni prejel nobene pobude za podajo kazenske ovadbe zaradi neplačevanja preživnine. Sklad pa ovadbe ne more vložiti samostojno, saj nima ustreznih podatkov, navajajo na ministrstvu za delo.