"Priča smo nadaljevanju izključevanj, saj pri sprejemanju amandmaja ni nihče nič mislil," je na novinarski konferenci poudarila Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta. O spornem dopolnilu in družinskem zakoniku sta spregovorila še koordinator kampanje Za vse družine Mitja Blažič in Metka Mencin Čeplak s Fakultete za družbene vede.

Blažič meni, da je predlog družinskega zakonika "absurdno vračanje v zgodovino". Poudaril je, da so pričakovali spremembe, ki se bodo "osredotočale na pravice otrok, ne pa še dodatno diskriminirale ljudi".

"Pri sprejemanju amandmaja ni nihče nič mislil"
Kogovšek Šalamonova je pojasnila, da bo družinski zakonik v predlagani obliki "povečal državni nadzor in omejil svobodo posameznika oz. šibkejšega potisnil v brezpraven položaj". Če zunajzakonska partnerja nista registrirana, po njenih besedah v primeru prekinitve zveze ali smrti enega od partnerjev drugi ostane brez kakršnih koli pravic, kot sta preživnina ali vdovska pokojnina. "Negativen učinek bo sprememba imela predvsem na ženske," dodaja Kogovšek Šalamonova, kar utemeljuje s statističnimi podatki, po katerih naj bi bile ženske za od 10 do 15 odstotkov slabše plačane kot moški.

"Prikrajšani bodo vsi tisti pari, ki niso poročeni in jim je pomembnejša kakovost odnosa in navezanost kot pa registracija," nadaljuje predstavnica z Mirovnega inštituta, ki je prepričana, da "zakonik uvaja nesistemsko rešitev, ki je z vidika ustavnih pravic sporna".

Sporno dopolnilo namreč po njenih navedbah med drugim ne opredeljuje razveze oz. prekinitve registracije in števila ljudi, s katerimi se lahko registriraš. Po drugi strani pa uvaja avtomatizacijo, saj sta moški in ženska, ki imata skupaj otroka, registrirana kot zunajzakonska skupnost.

"Posebne vrste izbris zunajzakonske skupnosti"
"Pozabljamo, da je merilo demokratičnosti odnos do manjšin," je dejala Mencin Čeplakova, ki pojasnjuje, da vče par zveze ne registrira, ta ne obstaja, tako kot v naši državi ne obstajajo ljudje brez dokumentov. "Gre za posebne vrste izbris zunajzakonske skupnosti, kot jo poznamo danes," je dodala in še opozorila, da "gre za poskus izločevanja, ki je nedosledno izpeljan, saj uvaja obliko nadzora, ki bi ljudi prisilila, da vztrajajo v registraciji".

Spomnimo. Državni zbor je v torek opravil drugo branje predloga družinskega zakonika. Poslanci so podprli tudi dopolnilo SDS-a, da je zunajzakonska skupnost življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom ali se jima v tej zvezi rodil otrok.

Predsednica LDS-a in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je potrditev dopolnila označila kot "napad na temeljne vrednote, ki smo si jih priborili že pred desetletji, je napad na osnovno svobodo vsakega posameznika, da živi tako, kot hoče, da je to, kar hoče."

Po besedah Franceta Cukjatija iz SDS-a pa je dopolnilo povzetek pripomb MNZ-ja na del zakona, ki ureja zunajzakonsko skupnost. Cukjati je še pojasnil, da bodo tudi po sprejetju njihovega dopolnila zunajzakonske skupnosti v celoti izenačene z zakonskimi skupnostmi kot do zdaj.