Po celodnevnih razpravah in v obilici glasovanj (o dopolnilih so poslanci glasovali posamezno) je tesna odločitev (41 za dopolnilo, 40 proti) očitno presenetila
tudi predsednika DZ-ja Pavla Gantarja, ki je sprva razglasil, da je dopolnilo 4. člena družinskega zakonika, po katerem je zunajzakonska skupnost samo registrirana skupnost moškega in ženske ali pa neregistrirana, če se je paru rodil otrok, zavrnjeno. Ob negodovanju iz dvorane se je popravil: "Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 40. Ugotavljam, da amandma ni sprejet ... Je sprejet. Pardon, pardon. Ugotavljam, da je amandma sprejet, se opravičujem. Amandma je sprejet."

Nov parlamentarni in politični razkol
Po besedah predlagateljev (poslanski skupini SDS-a in DeSUS-a) naj bi z dopolnilom parom zagotovili prostovoljno odločitev za življenje v zunajzakonski skupnosti. "Da, nekje se to prizna pred državo in potem ni nobenih potreb po ponovnem dokazovanju, po sodišču, po ne vem, čem," med drugim pravi France Cukjati (SDS).

Ostro pa so se odzvale koalicijske stranke, češ da gre za siljenje parov v poroko in križarski pohod na osebno svobodo posameznika. "Napad na osebno svobodo posameznika, da živi, tako kot hoče, in je, kar hoče biti, je nedopustno poseganje države v sfero osebnega," trdi Katarina Kresal (LDS). Njen strankarski kolega Aleš Zalar je ostrejši: "Kot državljan sem šokiran. Ne morem verjeti." Tudi v SD-ju in Zaresu taki ureditvi ostro nasprotujejo, prav tako ministrstvo za delo. V SDS-u pa vztrajajo: »Če študent želi štipendijo, mora vsaj vlogo dati /.../ Jaz ne razumem te zaletave reakcije."

Iz pozicije je tako že slišati napovedi o vložitvi novega dopolnila zakonika, s katerim bi SDS-ovega onemogočili, je za TV Dnevnik poročala Urša Srdič. Negotova pa je tudi usoda družinskega zakonika v celoti, saj zdajšnjemu kompromisnemu predlogu poleg opozicijskih strank nasprotuje tudi LDS.
Pirnat: Ustavno sumljivo
Pravnik Rajko Pirnat je o dopolnilu, ki ga je DZ sprejel v drugi razpravi, za MMC dejal, da "ta rešitev ne samo da ne rešuje temeljnega pravnega problema, ki je, kako je s pravicami partnerjev, ki so dejansko oblikovali skupnost in so precejšen del svojega življenja namenili partnerju v tej skupnosti, če ni prišlo do registracije oziroma rojstva otroka. Ves institut zunajzakonske skupnosti je nastal prav zato, da se varuje položaj tistih, ki so dejansko živeli in prispevali s svojim delom. Mislim, da je registracija tega popolnoma zgrešena ideja in da je ustavno precej sumljiva. Menim, da je diskriminatorna, ker diskriminira tiste zunajzakonske partnerje, ki se ne bi registrirali, samo bistvo zunajzakonske skupnosti pa je ravno v tem, da daje pravice že samo skupno življenje, ne pa da je potrebna še registracija. Ne samo da je nasproten temeljni ideji te zunajzakonske skupnosti, ampak je diskriminatoren do oseb, ki v taki skupnosti živijo in ki so svoje življenje namenili tej skupnosti in iz tega nimajo nobenih pravic, če slučajno ne bi imeli otroka oz. tega ne bi registrirali. Morate vedeti da večinoma niso nagnjeni k temu, da bi storili neke formalne korake, drugače bi se šli poročit," pravi Pirnat.

Cukjati: Registrirana zunajzakonska skupnost predstavlja večjo varnost za partnerja
France Cukjati (SDS) je v imenu predlagateljev amandmaja v Odmevih pojasnil, da so zgolj sledili predlogu ministrstva za notranje zadeve, ki je predlagalo, da družinski zakonik v celoti zagotovi pravno varstvo partnerjev v zunajzakonski skupnosti. Ker vladni predlog predvideva, da se zunajzakonska skupnost prizna po dalj časa trajajoči skupnosti, so v stranki predlagali, da se prizna takoj, če partnerja to želita. Dodal je, da dopolnilo pomeni večjo svobodo za oba partnerja, saj lahko sprejmeta (z registracijo) ali odklonita pravice, ki sledijo iz zakonske zveze, večja pa je tudi varnost za otroka iz takšne skupnosti.

Minister za pravosodje Aleš Zalar (LDS) pa je poudaril, da imamo v Sloveniji že 35 let uveljavljeno zunajzakonsko skupnost, več kot 53 odstotkov otrok se rodi v zunajzakonski skupnosti in zato se mu zdi pomembno, da je zunajzakonska skupnost v vseh pogledih izenačena z zakonsko. Poudaril je, da se tisti, ki se želijo registrirati, poročijo in tako pred matičarjem izjavijo, da želijo živeti skupaj. Nekateri pa se ne želijo poročiti, se morda poročijo le cerkveno, njihov razlog pa je predvsem ta, da je pravno zunajzakonska skupnost izenačena z zakonsko.

Zalar: Dopolnilo posega v že pridobljene pravice tistih, ki so zdaj v zunajzakonski skupnosti
Na vprašanje, kako bo potekala prekinitev take zunajzakonske skupnosti, kot jo predlaga SDS, je Cukjati dejal, da bo to urejal podzakonski akt. Zalar se je ob tem vprašal, ali bodo tisti, ki ne bodo odšli formalno izjavit, da želijo z nekom živeti v zunajzakonski skupnosti, ostali brez pravic. Cukjatiju je očital, da so iz partnerjev v zunajzakonski skupnosti naredili brezpravne državljane, a je ta odvrnil, da si nekateri ne želijo pravic in obveznosti, ki izhajajo iz zunajzakonske skupnosti. Če pa partnerja želita tovrstne pravice takoj, pa jih zdaj ne moreta dobiti, ker "bo država rekla, da še nista izpolnila vseh kriterijev".

Dopolnilo predvideva tudi, da zunajzakonska skupnost nastane takoj, ko se moškemu in ženski rodi otrok, a na vprašanje, ali ima potemtakem človek lahko več zunajzakonskih skupnosti, če ima otroke z več ljudmi, je Cukjati odgovoril, da je enako urejeno tudi v zdaj veljavni zakonski skupnosti, da ima posameznik lahko otroka z nekom, s katerim ni poročen. Ob koncu je Zalar opozoril še, da dopolnilo posega v že pridobljene pravice vseh tistih, ki danes živijo v zunajzakonski skupnosti.