S Pungerčarjem smo se o prometni varnosti motoristov pogovarjali dan po tem, ko so slovenske ceste znova vzele življenje dveh motoristov, več naj bi se jih po neuradnih podatkih poškodovalo na hrvaškem dirkališču Grobnik; eden izmed njih naj bi bil v kritičnem stanju.

Za začetek. Znano je, da so motoristi med najbolj ogroženimi skupinami v prometu, nenehno se pripravljajo različne kampanje za previdno vožnjo, a vendar je smrtnih žrtev še zmeraj veliko. Kaj bi za večjo varnost še posebej položili na srce motoristom, tako začetnikom kot bolj izkušenim?

Najprej moramo vedeti, da je letošnje leto na ceste prineslo veliko večje število motoristov kot prešnja leta. Pričakujemo, da bo letos na cestah preko 40.000 registriranih motornih koles. Procentualna možnost, da se prometna nesreča zgodi, je zato seveda bistveno večja. Poleg tega je res, da je motorno kolo oziroma motorist v prometu veliko bolj ogrožen kot drugi udeleženci, ker se vsaka najmanjša napaka pri njem konča s padcem. Če denimo avtomobilist naredi majhno napako na križišču, se to običjano konča le z zvito pločevino ali razbito lučjo in nekaj slabe volje. Pri motoristu pa vsaka nepravilnost vodi v padec po tleh, kar pomeni, da se tudi poškoduje. Vemo, da hitrost 50 km/h pomeni mejo, od katere dalje govorimo o smrtni nevarnosti; padec pri 80 km/h, pri katerem se motorist še zaleti v trdo oviro, pa je največkrat usoden. To so osnovni podatki.

Mi kot Zveza motoklubov Slovenije, pa tudi policija, ministrstvo za promet, svet za preventivo in ministrstvo za zdravje, vsako leto skupaj pripravimo program za večjo varnost enoslednih vozil. Tudi letos smo kot prejšnja leta dodatno pripravili posebne aktivnosti: plakatiranje z jumbo plakati za motoriste in druge udeležence v prometu in treninge varnih voženj, ki izboljšujejo motorične spretnosti motorista. Tudi predavanja se bodo vrstila skozi vse leto, predvsem do začetka počitnic. In vendar ugotavljamo, da tudi to ni dovolj, da bo treba storiti še kaj drugega.

Prejšnja leta smo motoristom govorili o neupoštevanju predpisov, prekoračenju hitrosti, alkoholu in drugih dejavnikih, ki lahko povzročijo prometno nesrečo, pri čemer smo jim dejali: če tega ne boste upoštevali, obstaja velika verjetnost, da se nesreča zgodi tudi vam. Stavek bi letos oziroma od včeraj popravil in bi se glasil: če ne boste upoštevali vseh omejitev, če ne boste zbrani na motornem kolesu in znali predvideti tudi napake drugih udeležencev, potem se bo nesreča zagotovo zgodila. Včasih to kdo pozabi, si misli, da se mu kaj takega ne more zgoditi, ali ne pomisli, da se mu to lahko zgodi. Treba je biti ne le čimbolj previden, ampak paziti tudi na napake drugih, saj podatki kažejo, da niso bili le motoristi krivi za nezgode, ki so jih plačali z življenjem, pač pa jih je lahko povzročil drug udeleženec v prometu, ki jih je spregledal.

Z drugimi besedami, kaj so glavne napake, ki jih motoristi in po drugi strani avtomobilisti lahko naredijo?

Vemo, da smo motoristi na cesti manj vidni. Zaradi naših fizičnih dimenzij nas največkrat spregledajo. Zagotovo je ena od napak drugih udeležencev to, da nas ne vidijo ali pa ne znajo pravilno presoditi, da se dosti hitro približujemo in obstaja možnost, da se križišče ali neka druga cesta ne bo spraznila dovolj hitro, da bi se motorist varno odpeljal mimo. Motoristi sicer skrbimo za to, da smo veliko bolj vidni z uporabo vidnih oblačil, dodatkov fluorescentnih barv in podobno.

Je pa seveda eden od poglavitnih vzrokov tudi hitrost. Če bi motorist vedno upošteval omejitve oziroma vozil še počasneje od omejitve, potem je velika verjetnost, da bi se, tudi če se zgodi kaj nepredvidenega, ob dobrem znanju upravljanja z motornim kolesom lahko nesreči izognil. Če pa je hitrost na meji, ko motorno kolo težje obvladaš, pojavi pa se tudi zakasnitveni element, preden človek reagira, se to včasih konča z nesrečo. Alkohol ni več glavni vzrok nesreč; motoristi so dovolj ozaveščeni, da ne pijejo, preden sedejo na motorno kolo. To jim štejemo v plus in smo tega veseli.

Kako bi sami ocenili prometno kulturo Slovencev, morda tudi v primerjavi z drugimi državami?

T. i. balkanizem, kot smo mu rekli včasih, bledi, saj ni več znakov, ki so nas dajali v isti koš kot balkanske voznike. Slovenci smo iz leta v leto boljši vozniki, veliko bolj strpni, moralni in veliko bolj toleriramo napake drugih. Včasih je bilo tako, da kadar je nekdo opazil, da si po neseči napravil napako ali zapeljal v rdečo luč, bilo ogromno jeze. Danes tega ni več v tolikšni meri. Bo pa treba storiti še kaj drugega. Učiti otroke, ki prejemejo prve napotke, kako se obnašati v prometu, pri kolesarskem izpitu ali že v vrtcu kot pešce. Od tu dalje vzgajamo v dobre voznike, dobre udeležence v prometu. Od tu dalje bo marsikateri otrok postal varen voznik, bodisi motorist bodisi avtomobilist.

Kako je s šolanjem motoristov pri nas, menite, da je dovolj dobro organizirano?

Program, ki ga trenutno imajo avtošole in ga dokaj dosledno izvajajo, je primerljiv z drugimi evropskimi deželami. Bolj me moti, da program ne zahteva izrecno, da je inštruktor sam motorist z izkušnjami. Obstaja velika možnost, da teoretično pozna motorno kolo in seveda tudi prometne predpise; a največkrat je vsak inštruktor tudi inštruktor drugih kategorij; na neki način potem varnost oziroma pravilno obnašanje in razvrščanje na cesti lahko posplošujejo. Predlagal bi, da bi bil pogoj za inštruktorja A-kategorije ozirom A-kategorij, ki jih je zdaj več, da je ta motorist z dolgoletnim stažem in da tudi sam vsako leto opravi preverjanje znanja praktične uporabe motornega kolesa. Imamo policijo, ki ima tudi motoriste, in tudi ti spomladi, preden gredo na službene dolžnosti, opravijo trening oziroma kondicijsko vožnjo, kjer si osvežijo znanja in sposobnosti upravljanja motornega kolesa.

Bi lahko rekli, da k nesrečam prispevajo tudi premočni motorji, predelani motorji in podobno? Ali pa je težava prej v njihovi preveliki cenovni dostopnosti, saj podatki kažejo, da se število motoristov pri nas prav zaradi tega močno povečuje?

Cenovna dostopnost je glavni vzrok, ki je povečal število motorjev pri nas, saj danes lahko rabljeno in dobro, močno motorno kolo kupiš z eno plačo. Predelanost motornih koles pa je le stežka vzrok za nesrečo, saj motoristi radi dodajajo lepotne dodatke na kolo ali zamenjajo izpuh z bolj prepoznavnim, da povzročijo več zvoka, ne verjamem pa, da bi s tem oslabili varnost.

Že nekaj časa opozarjate na potrebo po državnem motorističnem poligonu, kjer bi motoristi lahko sproščali adrenalin. Se v tej smeri že kaj premika?

Predlogov je bilo nekaj, investitorjev, ki bi želeli v to investirati, pa ni. Avto-moto zveza je postavila svoj poligon za treniranje voznikovih sposobnosti, tako avtomobilistov kot motoristov, na Vranskem, kjer je idealna možnost, da si vsak, ki morda podvomi v svoje sposobnosti, te preizkusi in osveži na varen način. Nisem pa zagovornik trditve, da bi bili motoristi na cestah bolj varni, če bi imeli dirkališče. Dirkališče imamo v sosednji državi Hrvaški, je dovolj blizu, in vendar se je včeraj zgodil dogodek, ki je prinesel tudi poškodbe motoristov. Kdor želi dirkati, se športno udejstvovati, se lahko odpelje na Grobnik kot drugi športniki, denimo piloti, kolesarji; vsak lahko sprošča adrenalin, vendar ne tako, da ogroža druge. Ne verjamem pa, da motoristi za to izkoriščajo ceste.