In kaj bi novela zakona pomenila, če bi jo uresničili? V nov, 45-odstotni obdavčitveni razred bi padli z dohodki nad 3.589,15 evra bruto oziroma 1.773,58 evra neto. V tem primeru bi bila plača nižja za 66 centov na mesec.

V 50-odstotno obdavčitveno skupino, torej najvišjo, pa bi se uvrstili tisti, ki na mesec prejemajo od 4.284,48 evra bruto oziroma 2.093,16 evra neto. Plača bi bila nižja za 21 evrov. Precej večja razlika bi bila pri plači v višini 5.400 evrov bruto (torej 2.605,86 evra neto). V tem primeru bi na mesec prejeli 102 evra manj. Za skoraj 250 evrov na mesec pa bi bila plača nižja, če vaš mesečni dohodek znaša 7.500 evrov bruto (3.571,04 evra neto). Dodamo lahko, da bi bili s tem zakonom dohodnine oproščeni zavezanci z minimalno plačo.

Koliko bi se znižale plače ob predlagani dohodninski ureditvi:

Nasprotovanja v politiki
Z novim predlogom, da bi uvedli nova dohodninska razreda s 45- in 50-odstotno obdavčitvijo plač za tiste s plačami nad 3.589 evrov bruto, se ne strinjata gospodarski minister Matej Lahovnik ter ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS-a Katarina Kresal.

Kakšne bi bile posledice?
Pojavile so se tudi informacije, da naj bi bil predlog novele že usklajen, kar pa je Lahovnik zavrnil in za časnik Finance dejal, da predloga ne namerava podpreti, saj je delo v Sloveniji že tako nadpovprečno obremenjeno z davki in prispevki, vire za proračun pa bi se lahko poiskalo tudi drugje. Lahovnik je opozoril še na negativne posledice, ki bi jih obdvačitev utegnila povzročiti, in sicer na beg možganov v tujino, zmanjšano delovno aktivnost in usmerjanje v sivo ekonomijo.

Da se proračun lahko polni tudi iz drugih virov, meni tudi Kresalova. Omenila je učinkovitejšo izterjavo davkov in odpravljanje sive ekonomije ter cenejšo javno upravo. Predlog obdavčitve se ji zdi destimulativen, tudi sama pa opozarja na iskanje možnosti v tujini.

Simič: Večji prilivi le v računalnikih
Tudi med gospodarstveniki in davčnimi poznavalci odobravanja predloga ni zaslediti. Nekdanji prvi mož Dursa Ivan Simič meni, da ne gre za dober ukrep, z generalnim direktorjem Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darkom Končanom pa se je strinjal, da bi bili prilivi, ki naj bi jih takšna ureditev prinesla, večji le na računalnikih. Po Simičevih besedah bi računalniki pokazali le "toliko zavezancev krat toliko višja stopnja, ne bi pa upoštevali načinov, ki jih zavezanci iščejo, da niso v višjem razredu".

Končan je opozoril še na težavo tistih, ki niso lastniki podjetjij in delajo le za plačo. "Tisti najbogatejši, ki imajo največ možnosti ali pa so lastniki, bodo našli načine, kako se izogniti temu plačevanju. Ali si bodo znižali plače, si iz delitve dobička v svojih podjetjih namenili večje prihodke ali pa šli v tujino, v bolj prijazna davčna okolja. Kdo bo zdaj nosil težo tega? Tisti, ki takih možnosti nimajo in imajo le plačo." Tudi Končan meni, da bi denar za proračun lahko dobili tudi drugače.

"V najvišji razred že z manj kot dva tisoč evri plače"
Tudi ekonomist Janez Šušteršič ni naklonjen predlogu. Pojasnil je, da v Sloveniji v najvišji razred padeš že, če imaš manj kot 2.000 evrov plače, kar po njegovem mnenju gotovo niso neki visoki dohodki, ki bi jih bilo treba še dodatno obdavčiti. Kot je dejal: "Danes po eni strani podjetjem dajemo subvencijo, da ljudi obdržijo v službi, da skrajšujejo delovni čas, po drugi strani pa bomo še obdavčili stroške dela. To je popoln paradoks," je ocenil. Šušteršič zato predlaga povišanje splošne olajšave, kar bi pomenilo pomik meje pri razredih.