Transparency International Slovenia – Društvo Integriteta je pripravilo okroglo mizo, namenjeno spodbujanju širše debate o "pasteh nepremišljenega sprejemanja zakonodaje po nujnih in skrajšanih postopkih in posledicah za nacionalni sistem integritete" ter k razpravi povabilo informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Roka Praprotnika, generalnega sekretarja vrhovnega sodišča Janka Marinka, izvršno direktorico Združenja Manager Sonjo Šmuc in Gorana Forbicija, direktorja Centra nevladnih organizacij Slovenije.

Dogodek so organizirali predvsem zaradi kršitev resolucije o normativni dejavnosti, katere ena glavnih točk je zaveza k najmanj 30-dnevnemu roku za javno razpravo o predpisih, preden so ti poslani v parlamentarno proceduro. Zdaj tako priljubljeni nujni in skrajšani postopki sprejemanja predpisov, tako pomembnih kot manj pomembnih, za Transparency International Slovenia predstavljajo izključitev javnosti in stroke iz razprave. "Nepremišljenost" sprememb bo v prihodnosti ohromila delovanje države in napredek gospodarstva, so prepričani v društvu.

Goran Forbici iz CNVOS-ja je začel s podatkom o trenutno 71-odstotni kršitvi resolucije o normativni dejavnosti, čeprav resolucija velja že 3 leta. Dejal je, da je bil pod prejšnjo vlado storjen korak naprej. Čeprav so se tudi pod Pahorjevo vlado dogajale podobne kršitve kot zdaj, pa jih proti koncu mandata skoraj ni bilo več, je poudaril Forbici, ki je opozoril, da se zadnjega pol leta predpisi skoraj nikoli ne objavljajo, kot to zahteva Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Razlike na tem področju med prejšnjo in zdajšnjo vlado je strnil takole: "Tri leta napredka, sedaj pa precej oster padec."

Kriza demokracije
Da je javnost vedno manj vključena v postopek sprejemanja zakonov, ugotavlja tudi računsko sodišče, je dejal njegov predsednik Igor Šoltes. "Samo za tretjino sprejetih zakonov velja, da je bila upoštevana tudi javnost, k čemur smo se zavezali tudi s samo resolucijo," je opozoril Šoltes. "Kriza, v kateri je naša država, ni samo ekonomska, ampak gre očitno tudi za krizo demokracije in vrednot, in tu gre za zelo pomembno vprašanje, ali je lahko kriza tudi razlog za teptanje demokracije," je vprašal Šoltes, ki je opozoril tudi na pomanjkanje analize učinkov posameznih zakonov, čeprav ima vsak zakon zelo velike posledice, posredne ali neposredne.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je opozorila, da ni težava samo v neusklajevanju pri pripravi zakonodaje, ampak se včasih tudi že usklajeni predlogi čez noč spremenijo in javnosti nato predstavijo kot usklajeni, pri čemer je imela v mislih Zakon o elektronskih komunikacijah. Kot je dejala Pirc Musarjeva, dobiva občutek, da "ljudje nismo več subjekt te države, ampak zgolj objekt, ki nekdo tam z vrha piramide regulira in ni več nobene komunikacije".

Vlada in DZ kot mariborski radarji
Da se ne da pisati zakonov brez sodelovanja ljudi, ki jih bodo ti zakoni prizadeli, kaže jeza ljudi zaradi postavitve radarjev v Mariboru. Ljudje so zato "ponoreli in zdaj radarje zažigajo," je dejala. "Mi vlade in parlamenta še nismo šli zažgat, ampak koliko časa bomo te stvari še tolerirali, pa je zdaj res vprašanje," je dejala Pirc Musarjeva.

Informacijska pooblaščenka je še izpostavila, da se, čeprav naj bi bili zakoni po nujnem in hitrem postopku sprejeti kot odziv na finančno stanje države, velikokrat izkaže, da v predlogu zakona piše, da zakon finančnih posledic sploh nima. Pogreša tudi analize učinkov zakonov. Omenila je objavo vseh transakcij v davčne oaze, ki so že leto dni objavljene na spletni strani urada za preprečevanje pranja denarja, in dodala, da ni videla niti ene analize tega, kaj naj bi ta ukrep prinesel.

Pogrešajo komunikacijo
Šoltes pogreša komunikacijo med predlagatelji zakonov in računskim sodiščem. Izpostavil je zakona o ustanovitvi državnega holdinga in ustanovitvi slabe banke. "Postajamo država, kjer so zakoni eksperiment," je dejal Šoltes in dodal, da so pogoste spremembe zakonodaje tudi posledica pomanjkanja analiz. Pomemben del zakonov ni bil sprejet premišljeno, meni Šoltes.

Namestnik protikorupcijske komisije Rok Praprotnik je pri tem izpostavil, da čeprav je vsem jasno, da vlada pri oblikovanju zakonodaje ne spoštuje vseh predpisov, jo poslanci v DZ-ju vseeno potrdijo. Praprotnik je še opozoril, da je parlament tisti, ki imenuje vlado, in ne obratno, Pirc Musarjeva pa je ob tem poudarila, da bi morala biti parlament in vlada ločeni veji oblasti, poslanci pa so postali glasovalni stroj vlade.

Na slabo kakovost zakonodaje in težave njene nedodelanosti že nekaj opozarjajo na vrhovnem sodišču, je dejal njegov generalni sekretar Janko Marinko. Pogosto sprejemanje zakonov in njihovih sprememb je tudi eden izmed razlogov za upočasnitev sodnih postopkov, je dejal. Zakoni bi se morali s stroko usklajevati tudi zato, ker se politični razred z novim zakonom sicer rad pohvali, a nekdo drug ga mora potem izvajati, je še dejal Marinko.

Eksperimentiranje z zakonodajo je slabo za gospodarstvo
Za konkurenčnost gospodarstva je pomemben tudi stabilen pravni sistem, je prepričana Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager. Meni, da je Slovenija prenormirana država. Kot drugi udeleženci je izpostavila vprašanje nepreverjanja učinkov zakonov, kar "je za gospodarstvo smrt". Šmuceva je dejala, da je imela v sedmih letih le eno samo izkušnjo, ko so bili v združenju povabljeni k pripravi zakonodaje.

Javnost kot nujno zlo
"Vlada javnost razume kot nujno zlo, ne pa kot partnerja," je ob tem izpostavil Šoltes. Težava pa je ravno v tem in ne toliko v hitrosti sprejemanja zakonodaje, meni Forbici. Kot je dejal, ni bistvene razlike med običajnimi in nujnimi postopki, ko govorimo o spoštovanju predlogov javnosti ali stroke. "Parlament ni mesto realne demokracije, ampak mesto, kjer se ta konča," je dejal Forbici.

A javna razprava je običajno zadnja varovalka, če je predlog res slab, meni Forbici, ki pravi, da bi bilo treba vključiti javnost že pri prepoznavanju težav in nato skupaj iskati alternativne rešitve. Tega pa v Sloveniji sploh ne poznamo.