V skladu s podpisanim dogovorom bo tako povprečnina za prvo polletje 2015 znašala 525 evrov, v drugem polletju pa 500,83 evra. Vlada se je ob tem zavezala, da bo do 30. junija stroške občin zmanjšala za 22,8 milijona evrov na leto. Če ji to ne bi uspelo, bo morala denar zagotoviti drugače.

.
Občinam bo država letos izplačala tudi investicijski transfer v višini enega odstotka skupne primerne porabe občin, torej 10,6 milijona evrov, razlika do dveh odstotkov pa naj bi se zagotovila z dogovorom o višini povprečnine v 2016.

Po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja gre za prvi paket, s katerim gredo naproti občinam in jim poskušajo olajšati delovanje. "Dogovorili smo se, da takoj, ko to soglasje podpišemo, začnemo delati naprej in poskušamo v prvi polovici leta doseči še druge administrativne in seveda finančne olajšave za občine," je dejal Mramor. "Verjamem, da nismo ne eni ne drugi pretirano zadovoljni, ampak to pomeni, da je kompromis soliden," je po drugi strani dogovor ocenil predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.

Skupaj prihranili okoli 60 milijonov evrov
Mramor je na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da so pri občinah sprva predvideli tri področja varčevanja; pri solidarnostni izravnavi so želeli privarčevati 8,6 milijona evrov, pri povprečnini 63 milijonov evrov ter pri investicijskih transferjih 20 milijonov evrov.

Končni dogovor je, da solidarnostne izravnave ne bo, tako da so pri tem prihranili 8,6 milijona evrov, pri povprečnini 40 milijonov evrov, pri investicijskih transferjih pa 10 milijonov evrov. Skupno torej 58,6 milijona evrov.

Po navedbah finančnega ministrstva bo občinam iz naslova primerne porabe v letu 2015 pripadalo 1,059 milijarde evrov, od tega bodo 41 milijonov evrov prejele kot finančno izravnavo iz državnega proračuna. V letu 2014 je primerna poraba znašala 1,099 milijarde evrov oziroma 40,5 milijona več kot letos.

Iz Posavja opozorila pred nepremišljenimi rezi
Iz Posavja medtem vlado opozarjajo, da naj se rezov loti previdno, sicer bo nastala nepopravljiva in dolgoročna škoda. Še posebej velja to za manjše občine, ki so bile že doslej v slabšem položaju, poroča dopisnik Goran Rovan.

V sevniški občini so tako izračunali, da bi bil letos njihov sicer 18-milijonski občinski proračun oškodovan kar za poltretji milijon evrov, in to ob ohranjanju enakega obsega vseh zakonskih obveznosti. Sevniški župan Srečko Ocvirk o tem pravi: "To zmanjševanje tako povprečnine, glavarine kot tudi razvojnih sredstev izredno prizadene vsa naša investicijska prizadevanja. Ta zmanjšanja ogrožajo časovno izvedbo projektov ali pa celo ogrozijo marsikatero izvedbo v celoti. Manjši proračun pomeni tudi manj denarja za ceste, šole in drugo infrastrukturo."

Tudi v krški občini ugotavljajo, da se bo njihov proračun v dveh letih zmanjšal kar za 12 milijonov evrov, z lanskih 44 na slabih 32 milijonov evrov v letu 2016 - precej tudi na račun evropskih sredstev, ki jih še ni na vidiku in so jih doslej s pridom izkoristili za marsikatero naložbo, ki jo brez tega denarja ne bi mogli izpeljati. Krški župan Miran Stanko je prepričan, da bo to imelo dolgoročne posledice.