Predsednik komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Zvone Černač (SDS) je medijem po zaprti seji, na kateri so obravnavali izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov v primeru kriminalistične preiskave poslancev SNS-a Zmaga Jelinčiča in Srečka Prijatelja, kmetijskega ministra Milana Pogačnika in murskosoboškega župana Antona Štihca, zatrdil, da s tem dejanjem Slovenija tudi formalno postaja policijska država.

"Drugi člen ustave je treba spremeniti," je poudaril Černač in dodal, da je zaradi omenjenega predloga, ki ga je generalni direktor policije Janko Goršek na podlagi zakona o parlamentarnem nadzoru podal notranji ministrici Katarini Kresal oziroma vladi, policija trenutno brez nadzora. Po Černačevih besedah je bil nadzor nad policijo omejevan skozi celotno mandatno obdobje.

Predsednik komisije je povedal, da jim je Goršek na seji posredoval omenjeni predlog, o katerem mora zdaj odločati vlada. "Trenutno ima v tej državi izključno oblast nad policijo ena politična stranka," je opozoril Černač.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je po seji vlade dejala, da je vlada Gorškov predlog potrdila, saj je policija odlog predlagala zaradi konflikta interesov v državnozborski nadzorni komisiji, katere član je tudi Jelinčič.

Glede predčasnega odhoda Jelinčiča s seje komisije je Černač pojasnil, da je prvak SNS-a sam odšel s seje, da ne bi bili izraženi dvomi o verodostojnost komisije, čeprav odhod po Černačevih besedah ni bil potreben, ker niso želeli vpogleda v konkretno dokumentacijo v tej zadevi.

Predsednika nadzorne komisije je Gorškov predlog zelo začudil, saj so imeli sejo komisije, in ne nadzora v konkretni zadevi. Kot je poudaril, so želeli na seji "razčistiti čudne okoliščine, ki se v zadnjih dneh pojavljajo zelo izrazito". Po Černačevih besedah namreč kaže, se je začela preiskava v tej zadevi na podlagi lažne ovadbe, in sicer "s strani gospoda, za katerega se oglaša vse več Primorcev, da jih je ogoljufal". Zato obstaja utemeljen dvom o verodostojnosti celotne zadeve Prijatelj-Jelinčič, je prepričan. "Še zlasti, ker se je iz nekega kriminalnega dogodka preiskava razširila na politično polje z zelo ostrimi ukrepi, glede katerih zakon govori, da jih je potrebno uporabiti zelo restriktivno," je dejal predsednik komisije.

Černač meni, da se postavlja tudi vprašanje motivov tega dejanja, saj je vprašanje politično zelo občutljivo, ker DZ trenutno deluje brez enega poslanskega mandata, čeprav ustava pravi, da jih je 90. "In to brez opozicijskega mandata, in sicer v trenutku, ko se odloča o pomembnih zadevah. De facto je mandat odvzet, čeprav de iure ne more biti," je opozoril.

Černač: Indici kažejo, da so falsifikati prišli z MNZ
Glede domnevnega dopisovanja med Kresalovo in državnim sekretarjem Goranom Klemenčičem o usmerjanju preiskave v zadevi Prijatelj-Jelinčič je Černač dejal, da je že na prvi pogled jasno, da so domnevna e-pisma, ki so se pojavila v medijih, falsifikati. "Pomembno pa je vprašanje, ki smo ga želeli postaviti Goršku. Nekateri indici kažejo, da naj bi falsifikati prišli s strani uslužbencev MNZ-ja. To bi želeli raziskati, a nam je bilo preprečeno."

O nekdanji strokovni sodelavki v poslanski skupini SNS-a Lari Mikuž, hčerki Marjana Mikuža, ki je ovadil Prijatelja, je predsednik komisije povedal, da je Mikuž očitno sodelavec policije, zato so želeli raziskati tudi, ali je v zgodbo vpletena tudi njegova hčerka, vendar jim je bilo to preprečeno.

Goršek: Nihče v DZ-ju ni sodelavec policije
Na novinarsko vprašanje, kako komentira Gorškovo izjavo ob odhodu s seje komisije, da v DZ-ju ni nihče sodelavec policije, je Černač odgovoril: "Treba je biti natančen, gre namreč za formalno izrazoslovje, kaj pomeni sodelavec policije. Verjamem pa, da nihče ni formalni sodelavec policije, nisem pa čisto prepričan, da ni nihče, ki je delal v DZ-ju, s takimi ali drugačnimi podatki, ki s preiskavo kaznivih dejanj nimajo nobene zveze, obveščal policije. To nam je bilo preprečeno."

Na vprašanje, ali za onemogočanjem nadzora stoji Kresalova, je Černač odgovoril, da ga razplet ni presenetil. "Ta policijska država, ki se vzpostavlja že dalj časa, je resna grožnja demokraciji v Sloveniji. Najhujše pa je, da se to opravlja pod formo zaščite pravne države," je opozoril in nadaljeval, da to vprašanje ni pomembno samo za komisijo, ampak za pravno državo. "V normalni demokraciji mora biti omogočen nadzor nad tistimi, ki imajo izjemna pooblastila in pristojnosti, in sicer zato, da se ta ne zlorabljajo," je še poudaril Černač.

"Odlog omogoča zakonodaja"
Goršek je v izjavi za medije povedal, da je policija predlagala notranjemu ministrstvu odlog parlamentarnega nadzora oz. odlog dajanja podatkov v konkretni zadevi za največ tri mesece oz. za čas trajanja predkazenskega postopka. Po besedah prvega moža policije je nadzor odložen le v tej zadevi, prav tako pa odložitev nadzora omogoča zakonodaja.

Goršek tudi obžaluje Černačeve izjave o policijski državi, še zlasti, ker je odgovoren za zakonito delo komisije. Kot je pojasnil, v policiji podpirajo dobro sodelovanje s parlamentom in učinkovit demokratičen nadzor nad policijo, tako v času predkazenskega postopka, ko nadzor izvajata tožilstvo in sodišča, ki izdaja odredbe pri delu policije, kot naknadni nadzor prek komisije DZ-ja. Nadzor glede prikritih preiskovalnih ukrepov je nujen in mu ne oporekajo, je zatrdil prvi mož policije.

"Policija spoštuje zakonske okvire pri izvajanju parlamentarnega nadzora in se ne izogiba parlamentarnemu nadzoru," je poudaril in zagotovil, da bo imela komisija vpogled v konkretno zadevo, ko ne bo več nevarnosti ogrožanja predkazenskega postopka. Obenem je tudi zavrnil trditve, da je za domnevno onemogočanje nadzora odgovorna Kresalova.

Jelinčič: Gre za zločin nad demokracijo
Jelinčič pa je prepričan, da početje Gorška kaže na to, "da smo doživeli policijski državni udar". To, da je direktor policije prepovedal delo državnozborski komisiji, je po njegovih besedah nekaj, kar je nedopovedljivo kjer koli v demokratičnih državah in se je morda dogajalo "v nacistični Nemčiji". O tem "zločinu nad demokracijo" bo treba obvestiti vsa veleposlaništva v Sloveniji in tudi mednarodne organizacije, je še dejal prvak SNS-a.

"Jelinčič ne more nadzirati preiskave proti sebi"
Član komisije Franci Kek (Zares) je prepričan, da opozicija "pelje to zgodbo v smeri, kot da ne želimo nadzora nad policijo". "To vsekakor ni res. V vseh drugih primerih mora biti nadzor nad policijo, v tem primeru pa gre za res konkreten primer, ko je Jelinčič osumljenec v predkazenskem postopku, zato ne more nadzorovati preiskave samega sebe."

S tem se strinjajo v LDS-u, kjer pravijo tudi, da to, da je Jelinčič zapustil današnjo sejo komisije, ne spremeni ničesar, "saj ima kot član omenjene komisije dostop do vseh informacij in bo lahko, ko se mu bo zahotelo, vplival na odločitve glede preiskave (tudi) zoper njega". A presenetljivejše se jim zdijo izjave predsednika komisije Zvonka Černača, ki govori o policijski državi, o onemogočenju parlamentarnega nadzora in vplivu LDS-a na dogodke. Vidijo jih kot podtikanje, zgrajeno na nizu manipulacij.

Glede na to, da "predsednik komisije sklicuje seje o konkretnih zadevah, kjer so preiskave še v teku in s tem z njegove strani izvaja političen pritisk", v LDS-u domnevajo, da "Černača vodi kakšen drug motiv, kar pa je že ustaljena praksa njegove stranke". Menijo tudi, da opozicija s takimi manevri ruši zaupanje v vse državne institucije, kar lahko vodi v razgradnjo temeljnih postulatov države.