Poslanka Pozitivne Slovenije Maja Dimitrovski, ki je na svojem blogu obudila vprašanje uvedbe šolskih uniform, je, po po njenih navedbah odmevnem odzivu, naslovila poslansko pobudo na ministra za izobraževanje, znanost in šport, Jerneja Pikala. Poslanka od ministrstva pričakuje, da bo v okviru svojih zmožnosti pripravilo širšo raziskavo o smotrnosti uvedbe šolskih uniform, ki bi jo spremljala tudi široka javna razprava.

Tema uvedbe šolskih uniform v slovenskih šolah se v javnosti zadnja leta periodično vrača, kljub temu pa zamisel še ni prišla dlje od medijskih zapisov. Temeljni argument zagovornikov šolskih uniform, med njimi tudi Dimitrovske, je, da bi z enotnimi oblačili zmanjšali ali vsaj omilili socialne razlike med učenci, ki jih razkazujejo s svojim načinom oblačenja.

Prednost šolskih uniform naj bi bila tudi v tem, da krepi občutek pripadnosti šoli. V ta namen so tako v osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju uvedli šolsko uniformo, za katero so se lahko odločili zainteresirani učenci. Uniforma je bila sestavljena iz rumene oziroma črne majice z dolgimi ali kratkimi rokavi, na katerih je našit logotip šole ter jakno v črno rumenem odtenku. Komplet, sestavljen iz štirih majic in jakne, so prodajali po ceni 36 evrov, pri čemer so socialno šibkim prispevali sredstva iz šolskega sklada.

Prav nižja cena uniform kot vselej novih oblačil naj bi bila še ena prednost uvedbe uniform. Obenem pa bi lahko otroci tudi razvijali svojo ustvarjalnost na drugih področjih in ne več na svojem zunanjem videzu.

Poslanka PS-ja se v svojem razmišljanju o smiselnosti uvedbe šolskih uniform opira tudi na raziskavo v eni izmed osnovnih šol, ki so jo pripravili tamkajšnji učenci. Ugotovili so, da so uvedbam uniform bolj naklonjeni sami učenci, ki so večinoma ocenili, da bi se s tem okrepila pripadnost šoli. Večina učencev je v raziskavi dejala, da bi nosili uniformo, medtem ko so bila mnenja njihovih staršev o smotrnosti uvedbe uniform razdeljena.

Med tistimi, ki nasprotujejo uvedbi uniform, je najpogostejši ugovor, da uniforme same po sebi ne bi prikrivale socialnih razlik, temveč bi jih zgolj izražale na drugačen način, saj bi bogatejši otroci imeli lepše in novejše uniforme. Prisoten pa je tudi ugovor, da gre za nepotreben poseg v otrokovo možnost razvoja in izražanja lastne identitete skozi način oblačenja.