Napoved Aleša Primca, da se bo dejavno vključil v politiko, je odzvanjala pri vseh političnih strankah, kot tudi njegova napoved, da bo po padcu novele zakona o zakonski zvezi pripravil svoj zakonski predlog, ki bo naslovil tematiko. Več v krajšem intervjuju za MMC.

Napovedali ste, da boste vstopili v politiko. To pomeni, da se boste pridružili že kakšni obstoječi stranki, ali razmišljate o ustanovitvi svoje?
Naprej bomo delovali kot gibanje za pravice otrok in družin, vključili pa se bomo tudi v politično delovanje, saj je v politiki čedalje manj zdrave pameti, poleg tega pa se je odtujila od resničnih težav ljudi. Ob referendumu smo odlično sodelovali z NSi-jem, SDS-om, SLS-om, Krščanskimi socialisti ter številnimi civilnodružbenimi organizacijami - na primer z Družinsko pobudo, z levičarjem Romanom Vodebom, zavodom iskreni.net, Pobudo spoštovanje različnih, Svetom katoliških laikov, Združenjem starih staršev, Društvom Davkoplačevalci se ne damo, Zavodom Božji otroci, Društvom Češplja ... Ko smo zbirali podpise na stojnicah, je marsikdo podpisal in rekel: "Jaz volim SD in sem levičar, ampak tole gre pa čez vse meje." Verjamem, da lahko tako dobro sodelovanje v dobro ljudi nadaljujemo in ga še okrepimo. Saj ni treba, da se zmeraj o vsem strinjamo. Pomembno je, da zmoremo skupaj stopiti ob skupnih točkah.

Zakaj ste se odločili za vstop v politiko?
Ne predstavljam si, da bom do smrti s sodelavkami in sodelavci vsako leto organiziral referendume o slabih zakonih, ki jih sprejmejo v državnem zboru. Očitno je treba iti noter in jih preprečiti tam, kjer se sprejemajo. Predvsem pa spodbuditi, da bo Slovenija bolj do otrok in družin prijazna družba. Mene v politiko ne vleče. V njej vidim premalo ustvarjalnosti in povezovanja ter preveč komolčarstva in nagajanja za vsako ceno. Mene to ne zanima. Vendar preprosto ne vidim druge možnosti, kot da poskusimo še ta korak, da nekaj spremenimo. Z referendumi ob tako nizki politični kulturi in nespoštovanju odločitev ljudi, kot ju imajo naši politiki, žal samo za kratek čas preprečimo največje norosti. Zato je nujno potrebno spremeniti te vzorce nesprejemljivega vedenja, ki državo in državljane ogromno stanejo. Predvsem pa jemljejo veselje in ponos na lastno državo.

Če boste ustanovili lastno stranko, kakšne bodo nazorske usmeritve stranke?
Kot rečeno, nadaljevali bomo delo v gibanju za pravice otrok in družin. To je naše osnovno poslanstvo, ki vključuje naša prizadevanja za spoštovanje družinskega življenja na vseh ravneh - na delovnem mestu, v šoli, v skrbi za materialni položaj družin še posebej tistih, ki so v stiski; posebno skrb bomo namenili družinam z otroki s posebnimi potrebami itn. Družina, materinstvo in očetovstvo morajo biti spoštovani v javnosti. Temeljne pravice otrok pa morajo biti najvišje spoštovane. Vlogo našega gibanja v politiki vidimo v povezovanju pozitivnih pobud. V politiki je vse preveč delitev, zato je nujno, da noter pride kdo, ki mu niso pomembni politična kariera in stolčki, ampak da se resnično nekaj naredi za ljudi.

Ali ocenjujete, da bi se glasovi volivcev na desnici zaradi vstopa nove politične stranke lahko še bolj razpršili?
Mene ne zanimajo politične delitve desno - levo. Družinski referendum je presegel te delitve. Proti so na referendumu glasovali oboji, tisti, ki volijo tako desne kot leve stranke. Otroci niso ne levi ne desni. Tudi materinska in očetovska ljubezen nista ne levi ne desni. Tudi stari starši so levi in desni. Še marsikaj, za kar v Sloveniji mislimo, da je stvar levice in desnice, v resnici ni tako, npr. zloraba pravosodja. Če jo človek občuti na svoji koži, boli tako tistega, ki voli leve, kot tistega, ki voli desne. Zato je v interesu vseh, da se zlorabe v pravosodju kar se da omeji. Zgled preseganja političnih delitev so nam lahko občine. Tam so tudi ljudje iz različnih strank, ampak ko gre za interese občine, se v veliki večini vsi poenotijo.

Napovedali ste, da boste pripravili nov zakon, ki bo urejal pravice istospolnih parov. Kako se boste lotili priprave? Kdo bo sodeloval pri pripravi zakona? Kako se bo načrtovani predlog zakona razlikoval od novele zakona, ki so jo volivci zavrnili v nedeljo?
Izhodišče nam predstavlja analiza, ki so jo pripravili pri Mirovnem inštitutu, zato upamo, da bomo, ker bomo izhajali iz njihovih ugotovitev, predlog zakona lažje uskladili tudi z drugo stranjo. Ko bo predlog zakona pripravljen, ga bomo dali v javno obravnavo in se usklajevali z vsemi, ki bodo zainteresirani. Verjamemo, da bomo z dialogom našli dobre rešitve in bo zakon potem soglasno sprejet v državnem zboru.