Upravno sodišče je decembra ugodilo sirskemu beguncu Ahmadu Šamiju in njegov primer vrnilo ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) v vnovično odločanje. Sodišče je ugotovilo, da Šamijeva prošnja za azil sploh ni bila zavržena, saj MNZ ni izdal takšnega sklepa, ter še, da je notranje ministrstvo zmotno trdilo, da uporaba diskrecijske klavzule ni več mogoča, ker da naj bi bili Šamijevi postopki v Sloveniji končani.

Upravno sodišče je tedaj izdalo tudi začasno odredbo, s katero so odločili, da mora Šami do pravnomočnega zaključka teh postopkov ostati v Sloveniji. Če bi ga namreč vmes izročili Hrvaški, mu potem, tudi če bi mu ugodili, ne bi mogli več zagotoviti, da se lahko vrne.

Vrhovno sodišče je 12. januarja po pritožbi notranjega ministrstva odločitev upravnega sodišča spremenilo ter zahtevo za začasno odredbo zavrglo. Presodilo je namreč, da je izdana začasna odredba nepravilna in nezakonita iz več razlogov, ki vsak samostojno zadošča za njeno razveljavitev in je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.

Kot je razvidno iz objave na spletni strani vrhovnega sodišča, je upravno sodišče začasno odredbo izdalo v nasprotju z zakonskimi pooblastili, saj ji je brez podlage v zakonu dalo učinke, ki presegajo okvir upravnega spora. Začasna odredba tudi presega zahtevo, ki jo je za izdajo začasne odredbe podal tožnik, menijo vrhovni sodniki.
Miha Blažič: Ni razlogov za deportacijo
Odločitev vrhovnega sodišča po mnenju Šamijevega zagovornika Mihe Blažiča ne odpira možnosti za deportacijo, saj je treba prej odločiti še o drugih zadevah. Ena od možnosti je tudi pritožba na ustavno sodišče. Kot je pojasnil Blažič, odločitve vrhovnega sodišča, s katero je to odpravilo začasno odredbo upravnega sodišča, da mora sirski prebežnik Šami do pravnomočnega zaključka postopkov ostati v Sloveniji, še ni prebral, zato je ne more podrobneje komentirati.

Blažič je sicer ob tem poudaril, da je vrhovno sodišče v tem primeru odločalo samo o začasni odredbi, ne pa tudi o Šamijevem predlogu, naj država v njegovem primeru uporabi diskrecijski klavzulo, o čemer mora ministrstvo za notranje zadeve po besedah Blažiča še odločati. Prav tako je po njegovih besedah na odločitev vrhovnega sodišča mogoče vložiti še ustavno pritožbo. To je po njegovih besedah ena od možnosti, o tem, ali jo bodo uporabili, pa se bo še posvetoval z odvetniki, je dejal.

Dokler vse zadeve niso zaključene, Blažič ne vidi razloga, da bi Šamija deportirali na Hrvaško. Njegovega trenutnega zdravstvenega stanja pa ni želel komentirati.

Erjavec: Politizacija primera ne prinaša rešitve
Medtem ko v kabinetu premierja Mira Cerarja podobno kot na MNZ-ju še ne komentirajo odločitve vrhovnega sodišča, ker postopki v zvezi s tem še potekajo, pa se je oglasil zunanji minister Karl Erjavec. Odločitev sodišča po njegovem mnenju potrjuje, da je treba zadevo Šami urediti v skladu s pravnim redom in ne po politični poti.

"Politizacija primera za Šamija ne prinaša nobene rešitve. Njegovi pooblaščenci bi morali poiskati korektno pravno rešitev," je ocenil Erjavec.

Tožniku je bilo zagotovljeno sodno varstvo
Vrhovni sodniki so opozorili, da se z začasno odredbo posega v izvršitev sklepa, s katerim je ministrstvo za notranje zadeve že odločilo, da ne bo obravnavalo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ker bo predan Hrvaški. "Ta pravnomočni sklep so potrdila kot pravilen in zakonit tudi pristojna sodišča in s tem je bilo tožniku že zagotovljeno učinkovito sodno varstvo," navajajo na vrhovnem sodišču.

Vrhovno sodišče sicer ni presojalo vprašanja, ali je v Šamijevem primeru mogoče odločati o predlogu za uporabo diskrecijske klavzule, ki jo je podal tožnik. O tem bo vrhovno sodišče lahko odločalo le na podlagi morebitne revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje, so še pojasnili.

Na ministrstvu za notranje zadeve odločitve vrhovnega sodišča niso komentirali. Kot so zapisali, pa je ministrstvo vložilo zahtevo za revizijo glede odločitve upravnega sodišča v navedenem primeru, o katerem pa vrhovno sodišče še ni odločalo.

Zavrnitev mednarodne zaščite
Spomnimo, da je Šami februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija lani zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.

Proti njegovi deportaciji sta se novembra zavzela civilna družba in tudi del politike, pri čemer so opozarjali, da gre za enega najboljših primerov integracije beguncev v slovensko družbo. Deportacijo so tako začasno preprečili, Šami pa je vložil novo prošnjo za azil. Novembra lani je vložil tudi posebno vlogo, v kateri je predlagal, naj Slovenija v njegovem primeru uporabi diskrecijsko klavzulo. Ministrstvo je vlogo zavrnilo, Šami pa je sprožil upravni spor.