Profesor Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo v dodelitvi dodatnih nalog Akosu opaža koncentracijo odločanja, "kakršne v Sloveniji še ni bilo". Po enem od pozivov naj si ministrstvo za kulturo vzame še nekaj časa in na vlado pošlje bolj dodelan predlog zakona. Na razpravi so sodelovali tudi predstavniki novinarskih organizacij in lastnikov medijev

Na razpravi, ki jo je na Fakulteti za družbene vede organizirala katedra za novinarstvo, je Lenart J. Kučić, svetovalec ministrice za kulturo Aste Vrečko za medije, med drugim dejal, da je medresorsko usklajevanje v sklepni fazi, predlog se še spreminja, vendar pa so temeljne usmeritve znane. Z zakonom naj bi tako, denimo, zagotovili večjo neodvisnost in pluralnost medijev. Sledi pa tudi glavnim poudarkom evropskih aktov o svobodi medijev, o digitalnih storitvah in o umetni inteligenci.

Še nikoli nismo potrebovala novinarjev, ki gledajo politiki pod prste, kot danes
Predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek je opozoril, da družba še nikoli ni tako zelo potrebovala novinarjev, ki gledajo politiki pod prste, kot danes. Sheme državne pomoči so po njegovem mnenju nujne za preživetje novinarstva. Trendi v ZDA, ki pa postopoma prihajajo tudi v Evropo, so po Andrinekovih besedah znani – odpuščanja in oblikovanje konglomeratov velikih medijev, ki kupujejo lokalne časopise, tako da je povsod rnaka vsebina.

Profesor Marko Milosavljević je bil kritičen do dodelitve dodatnih nalog, ki jih s predlogom zakona dobiva Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Predlog zakona namreč uvaja nov postopek priglasitve in presoje koncentracij na medijskem trgu, za kar bi bil pristojen prav Akos. Milosavljević opaža koncentracijo odločanja, "kakršne v Sloveniji še ni bilo". Akos bo namreč poleg omenjenih pristojnosti še naprej ohranil naloge na številnih drugih področjih, denimo področjih pošte in železnic.

Tudi predsednico odbora DZ-ja za kulturo Saro Žibrat (Svoboda) skrbi kopičenje nalog Akosa. Po njenih besedah si poslanci Svobode želijo, da bi z zakonom preprečili dogajanje na medijskem področju, znano iz nekaterih drugih evropskih držav, kot je denimo Madžarska. Zakon naj bi po njenih besedah odgovoril na vse pomisleke, za obravnavo na vladi pa naj bi bil pripravljen čim prej, je dejala.

Želimo si ukrepov, ki so neodvisni od vsakokratne vladajoče stranke
Direktorica družbe Delo Nataša Luša je dejala, da vidijo tudi tiskani mediji v zakonskem predlogu veliko nedorečenosti. Kot pravi, si tiskani mediji želijo ukrepov, ki bi bili neodvisni od vsakokratne vladajoče stranke. "Že deset let smo priča različnim krizam, pa se država še ni spomnila na nas," je dejala.