Vlada namerava davek na nepremičnine uvesti že prihodnje leto, osnutek zakona pa je bil deležen vrste pripomb, kritik in nasprotovanj. Tako denimo kmetje nasprotujejo obdavčitvi zemljišč, gozdov in objektov, ki se uporabljajo za kmetijsko pridelavo, Cerkev pa ugotavlja, da župnije denarja za plačilo davka nimajo.

S finančnega ministrstva pa so zdaj sporočili, da so preučili vse prejete pripombe, opravili dodatne pogovore z interesnimi skupinami in pripravili predloge, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri končnih rešitvah. Posamezni predlogi bodo ta teden šli še v koalicijsko usklajevanje ter v usklajevanje z nekaterimi interesiranimi skupinami, so dejali na ministrstvu.
Popravljeni predlog zakona o davku na nepremičnine predvideva, da cerkvene nepremičnine še naprej ostanejo neobdavčene, je poročala TV Slovenija. Bistveno manj bi obdavčili tudi kmete, medtem ko pri obdavčitvi stanovanj in hiš ni sprememb, prav tako ne pri obdavčitvi poslovnih in industrijskih stavb.

Tri v enem
Davek na nepremičnine naj bi nadomestil tri dajatve, s katerimi so zdaj obremenjene nepremičnine. Po prvotnem predlogu bi bile obdavčene vse vrste stavb in zemljišč, prihodki pa bi se enakovredno delili med državo in občinami. Obdavčitev bi zajela vse vrste stavb in zemljišč, torej tudi kmetijska in gozdna zemljišča.

Stopnje davka bodo odvisne od vrste nepremičnin. Za stanovanjske nepremičnine so na finančnem ministrstvu predlagali obdavčitev z 0,15-odstotno stopnjo, za poslovne in industrijske nepremičnine z 0,8-odstotno, za nepremičnine za druge vrste rabe (npr. za javno, kmetijsko ...) pa z 0,5-odstotno. Tako za zemljišča za gradnjo stavb kot tudi vsa preostala zemljišča so predvideli davek v višini 0,5 odstotka.

Če stanovanja niso zasedena, bi se davčna stopnja zvišala, prav tako za zemljišča z neizkoriščeno rabo. Poleg tega bi imele občine možnost, da stopnje davka povečajo ali zmanjšajo za 50 odstotkov.