Roy je ob obisku sprejemnega centra v Dobovi opozoril, da je Nemčija blizu svojega maksimuma glede števila ljudi, ki jih lahko sprejme. Zato obstaja možnost, da se bodo Nemčija, posledično pa še Avstrija, Slovenija, Hrvaška itn. odločile, da mejo za prebežnike zaprejo.
"To pa pomeni, da se bo Grčija znašla sama z velikim bremenom," je opozoril. Ob prihajajoči zimi pa zaradi tega lahko grozi velika humanitarna kriza, meni.
Težke razmere že danes
Položaj že zdaj namreč ni rožnat. "V Siriji je s svojih domov razseljena polovica populacije. Si lahko predstavljate? To je okoli od osem do devet milijonov ljudi in od štiri do pet milijonov jih je beguncev v sosednjih državah. Tisoči, ki jih vidimo tu, so torej le kaplja v morje," je spomnil.
Ljudje v begunskih taborih v Libanonu, Jordaniji in Turčiji po njegovih besedah že danes ne dobijo dovolj hrane, ampak le en obrok na dan.
Po štirih letih in pol vojne ljudje, ki so razseljeni znotraj Sirije, ne vidijo prihodnosti zase. Tisti, ki so odšli, težko sploh pomislijo na to, da bi se vrnili, saj je vse uničeno, vojna pa še vedno traja. Za svoje otroke si želijo boljše prihodnosti, kot je življenje v begunskih centrih, zato se odseljujejo. "Zato menim, da val beguncev ne bo pojenjal. Ni nobenega razloga za to," je prepričan generalni sekretar mednarodne zveze organizacij Karitas.
"Vojno je treba končati"
Royevo sporočilo je zato nedvoumno – vojno je treba končati, v kar morajo biti vključene vse vlade na svetu, tudi slovenska. Pomembno vlogo ima pri tem tudi Turčija, je opomnil, a potrebuje pomoč mednarodne skupnosti, ki ne stori dovolj.
Tudi Slovenija bi po njegovih besedah morala razmisliti o tem, da bi sprejela del prebežnikov za dalj časa. Tu namreč srečujejo prebežnike, ki si želijo v Nemčijo. "A ko bodo videli, da to ni mogoče, se bodo morda nekateri želeli ustaliti tu, saj bodo videli, da gre za razvito državo, da imajo morda tudi tu možnost dobiti delo. Zato bo morala Slovenija razmisliti o tem, kako te ljudi sprejeti in integrirati v družbo," je ponudil v razmislek.
Prepričan je, da je Slovenija to zmožna storiti, kar je pokazala tudi hitra organizacija v preteklih tednih. Ob tem je poudaril tudi pomen prostovoljcev. "In če bo Slovenija morala sprejeti del beguncev za daljši čas, so ti prostovoljci tisti, ki lahko pri tem najbolj pomagajo, ki razumejo, kdo so begunci in kako jih je treba sprejeti," je svetoval.
Pomoč za Slovenijo iz tujine in tudi v materialni pomoči
Slovenska Karitas je sicer za pomoč prebežnikom do zdaj skupaj zbrala že 236.585 evrov. Od tega je 104.835 evrov zbrala v Sloveniji, za 131.750 evrov pomoči pa je prejela iz tujine, in sicer iz Avstrije in Nemčije – tako v denarju kot v materialni pomoči.
"Poleg tega nam od 24. oktobra naprej v Dobovi pomaga tudi ekipa zdravniške pomoči madžarske Karitas, ki bo ostala v Dobovi najmanj do konca novembra, Karitas Češke pa nam je do zdaj pomagala z več kot 40 prostovoljci in tudi tovornjakom materialne pomoči. Poleg tega smo prejeli kakovostno materialno pomoč tudi iz Anglije," je povedala Jana Lampe iz Slovenske Karitas.
Slovenska Karitas je sicer razdelila že za 212.329 evrov pomoči beguncem. V delo v sprejemnih in namestitvenih centrih pa je skupaj vključenih več kot 500 prostovoljcev Karitas, od 220 do 250 na dan, so še pojasnili.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
