"Mi smo z znanstvenega vidika že nekaj časa v krizi, saj se ta izraz nanaša na to, ko procesi v naravi postanejo nepovratni. Mi zdaj segrevanja ne moremo več ustaviti," je na okrogli mizi v okviru slovenskih razvojnih dnevov poudarila Kajfež Bogatajeva in dodala, da vendarle še nismo prešli točke, ko si ekosistemi ne bi mogli opomoči. Dejstvo, da kljub aktivnostim ozaveščanja o tej problematiki resnih sistemskih sprememb ni na vidiku, pa je po njenem mnenju posledica treh dejavnikov. "Gre za plazeč pojav, katerega posledic ne občutimo nenadno. Druga stvar je v tem, da se naši politiki tega v šoli niso učili, nenazadnje se o tem ne učijo niti mladi danes, tako da znanstvena dejstva niso ukoreninjena v naš način razmišljanja." Tretji razlog pa je po njenem mnenju tudi v tem, da podnebne spremembe najbolj prizadanejo države tretjega sveta. "Nam gre še dobro, saj imamo možnosti prilagajanja na te spremembe."

Z vidika ozaveščanja so zato protesti mladih zelo pomembni, so poudarili govorci na okrogli mizi, ki bi se je sicer morala udeležiti še vodja ukrajinskega mladinskega združenja za podnebne spremembe Olga Fursik in Kennedy Mbeva, soustanovitelj African Youth Iniciative za podnebne spremembe, a sta ostala brez udeležbe zaradi težav z vizumom. Je pa predstavnik gibanja Mladi za podnebno pravičnost Primož Turnšek poudaril, da se je dveh odmevnih protestov v Sloveniji udeležilo 12 oziroma 13 tisoč mladih.

Mladi bolj čustveni
Po njegovih navedbah so s tem izvedli zadosten pritisk na odločevalce, da so pospešili nekatere procese odločanja. Predstavniki gibanja pa so tudi vključeni v delovno skupino, ki pripravlja načrt zaprtja termoelektrarne Šoštanj. A obenem je Turnšek v isti sapi opozoril tudi na to, da delovna skupina nima mandata, da bi sprejela časovnico zaprtja. Turnšek je ob tem poudaril, da je pri ozaveščanju ključnega pomena tudi globalnost gibanja mladih in navedel tudi nekaj manjših akcij Gibanja mladih za podnebno pravičnost.

Andrej Kranjc, član medvladnega panela za podnebne spremembe, je ob tem poudaril, da mladi kot nevladne organizacije aktivno sodelujejo na mednarodnih panelih in tudi na mednarodni konferenci za podnebne spremembe (COP). "Njihovi nastopi so vedno obarvani čustveno, saj navadno želijo prisiliti politike, naj končno že naredijo nekaj." Pomembno pa se mu zdi tudi, da je pri protestih prisoten nekdo, ki bo te aktivnosti vodil v nadaljevanje.

"Dva protesta na leto sta premalo"
Kajfež Bogatajeva se je sicer strinjala s trditvijo, da so mladi s svojimi aktivnostmi pripomogli k aktivnejši vlogi politike, a je obenem tudi skeptična. "Vedno sem skeptična, ko politika ponudi roko tistim, ki protestirajo." Ob tem je izpostavila primer podnebnega protesta mladih v eni izmed sosednjih držav, ki se ga je udeležila, a je po njenem mnenju tamkajšnji župan pobudo zlorabil za lastno promocijo in vodil protestirajoče mlade. "Skratka, dobro je, da se je politika prebudila, ampak bodite previdni, saj politiko vodijo kratkoročni interesi." Obenem pa je prepričana tudi, da bi mladi morali narediti še več. "Dva protesta v enem letu pač nista dovolj. Prav tako pa se je ob poplavljanju zamudila priložnost, da bi se na kraju opozarjalo na te posledice."

Turnšek je ob tem poudaril, da so člani gibanja večinoma mladi, ki te aktivnosti opravljajo v svojem prostem času. "Vsak protest zahteva veliko organizacije." Ob tem je dejal, da so tudi sami skeptični do vsake politične ponudbe in da bolje opravljajo svojo vlogo kot opozicija, ki nastavlja ogledalo. Tako želijo posredovati sporočilo, da so namesto spremembe potrošnikov potrebne širše sistemske spremembe, saj nas je v to situacijo "pripeljal model neskončne gospodarske rasti na planetu z omejenimi resursi". Ni pa navdušen nad zamislijo, da bi imelo tudi slovensko gibanje prepoznaven obraz, kot je Greta Thunberg, saj meni, da je gibanje tako, kot deluje, in sicer enakopravno brez hierarhije, tudi bolj učinkovito, prav tako pa je v ospredju sporočilo in ne posameznik. Je pa Turnšek ob tem tudi poudaril, da se sicer v gibanju odzivajo tudi na vsa vprašanja medijev, "a smo vendarle le dijaki in študentje. Mi ne moremo podajati mnenja in ustvarjati politik".

Izzivi bodo vse večji
Kranjc je sicer poudaril, da je ključna težava pri sistemskih spremembah v tem, da na mednarodni ravni dogovor pogosto ni mogoč tudi zaradi nasprotovanj posameznih držav. Veliko pa pričakuje od predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je predstavila ambiciozen evropski zeleni dogovor in vsebuje višje cilje glede ogljične nevtralnosti, kot so trenutno v EU. Prav tako predvideva več 100 milijard sredstev za trajnostne projekte, del Evropske investicijske banke naj bi se preoblikoval v evropsko podnebno banko.

Kajfež Bogatajeva pa je poudarila, da je ključna rešitev, na katero še čakamo, uvedba davka na ogljik, četudi se ji države izogibajo. Poudarila pa je tudi, da bo po najbolj zadržanih napovedi do leta 2050 približno 50 milijonov ljudi razseljenih zaradi posledic podnebnih sprememb. "Na tem področju ni narejenega še nič. Tudi ZN-ju in mednarodni skupnosti zamerim, da podnebnih sprememb ni vključila v status mednarodnih beguncev." Sicer pa je poudarila, da 50 milijonov ljudi ne bodo ustavile nobene ograje.