"Ključna težava EU-ja je v odsotnosti politične volje in dejstvu, da nismo združeni v Evropi. Če bi to želeli, potem moramo imeti enoten pogled na dostojanstvo človeka, pravno državo in tržno gospodarstvo," je uvodoma poudaril tizkušeni nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle. Ob tem je dodal, da bi morala Slovenija podpirati pristop, po katerem bi odprta vprašanja o prihodnosti EU-ja reševali za mizo z enotnostjo, in ne preglasovanjem.

Da je pred EU-jem obdobje iskanja odgovorov na nove izzive, pa je opozoril ekonomist Mojmir Mrak, ki je dodal, da se EU spoprijema s ključnimi spremembami v svetovnem geopolitičnem položaju, ko se ekonomsko-politični sistem odmika iz sistema, ki je temeljil na pravilih, k bistveno manj transparentnemu sistemu dogovorov, ki so odvisni od pogajalske moči. Ta sistem pa ni ugoden niti za Slovenijo niti za EU. Mrak je ob tem poudaril, da je EU danes institucionalno bistveno močnejši, kot je bil pred krizo, a se spopada tudi z bistveno večjimi izzivi. "Zdaj imamo strukturo za preprečevanje kriz, ne pa tudi za reševanje. Mehanizem, ki ga imamo, je soliden za reševanje majhnih držav, pri čemer je Španija po obsegu mejna država. Pri večjih državah ta mehanizem ni zadosten." Po njegovem mnenju bo treba v prihodnosti ekonomsko zvezo okrepiti na področju evra, drugje pa jo razrahljati.

Glede Slovenije je Mrak opozoril, da dogajanje v Natu kaže na konec zastonjkarstva za Slovenijo, imamo pa kot majhna država še vedno večji interes za boljši EU. Smo pa po Mrakovem mnenju strateško slabo organizirani brez jasno začrtanih prioritet. Posledično Slovenija ni del nobenega formalnega ali neformalnega kroga, kar pomeni, da je omejena tudi naša možnost uveljavljanja strateških interesov.

Koliko vpliva (lahko) ima Slovenija?
S tem se ni strinjal sekretar na vladi Igor Mally, češ da je treba vztrajati pri enotnosti Unije, vladavini prava in izboljšati učinkovitost delovanja Unije. Pri tem pa poudaril, da ima Slovenija vseeno možnost vplivanja na delovanje EU-ja. "Lani je Slovenija dosegla, da se je v EU-ju spremenila metodologija za prerazporeditev sredstev v okviru kohezije." Mally je ob tem dejal, da se ne more strinjati s tezo, da je Slovenija neaktivna in osamljena, "se pa lahko vedno naredi več."

Evropski poslanec Milan Brglez je ob tem dodal, da se je bolj kot s formalnostmi treba ukvarjati z vsebino, ki bi bila blizu državljanom in državljankam. "Zato je ključno dogovarjanje o zelenem dogovoru, ki bo povezal ekologijo, finance in socialo." Brglez je poudaril, da bo Slovenija lahko kot predsedujoča država EU-ju vplivala na dnevni red, in kot enega od predlaganih konceptov navedel evropski okvir za določanje minimalne plače. Peterle je ob tem opomnil, da se položaj države utrjuje z idejami oziroma da si položaj ustvarjamo sami. Dodal je, da ne smemo preveč pričakovati od predsedovanja EU-ju, saj so danes možnosti za Slovenijo, da na mizo potisne neko temo, bistveno manjše, kot je bilo ob zadnjem predsedovanju.

Demokratični primanjkljaj, populizem, razkroj vrednot ...
Sodelujoči na posvetu so potem navajali različne izzive EU-ja. Dimitrij Rupel je izpostavil težavo demokratičnega primanjkljaja in različnih razvojnih hitrosti držav EU-ja. Poslanec Klemen Grošelj je dodal, da se EU spoprijema s populizmom in modelom popolne socialne in ekonomske deregulacije, ki ga populizem izpostavlja. Poudaril je, da je potrebna krepitev integracije v EU-ju, in dodal, da Slovenija nima alternative zunaj EU-ja.

Evropska poslanka Tanja Fajon je povedala, da se v EU-ju razkrajajo njene temeljne vrednote, kot sta solidarnost in vladavina prava. Skrbi jo tudi, da bi spodletela schengenska meja, saj trenutno šest držav, tako opozarja Fajonova, nezakonito izvaja nadzor na schengenski meji. Poslanec Franc Bogovič pa je izpostavil migrantsko krizo kot skupno težavo vseh držav, ki zahteva sodelovanje.

EU ima rekordno rast
Predstavnik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Jožef Horvat je opozoril na naraščajoči evroskepticizem tudi v Sloveniji, saj je po raziskavi Eurobarometra vse več Slovencev zapisalo, da bi bilo za Slovenijo bolje zunaj EU-ja. To je po njegovem mnenju treba spremeniti, pri čemer lahko, tako Horvat, pripomorejo tako politiki kot tudi mediji. Poslanka Romana Tomc je opozorila, da ima EU rekordno gospodarsko rast in nizko brezposelnost, ob tem pa še dobre obete. Temu je pritrdila tudi poslanka Irena Joveva, ki meni, da je v odnosu do Kitajske, Rusije in ZDA potrebna večja moč Unije.

Predstavnika organizacij mladih sta poudarila, da mladi nimajo težav z identiteto Slovencev in Evropejcev, ki se dopolnjujejo. Blaž Zidar Tomc je dodal, da bi morala Slovenija svojo prednost iskati v strokovnih kadrih in visoki dodani vrednosti. Primož Veselič je dejal, da se mladi zavedajo, da so sodobni izzivi nad nacionalnimi državami, denimo gibanje za podnebno pravičnost.

Poslanec Milan Zver je ob težnjah po večji federalizaciji EU-ja opozoril na težavo za manjše države, ki bi v takem sistemu tvegale preglasovanje. Matej Avbelj je dodal, da mora Slovenija doseči tudi znotraj politike soglasje o tem, katero idejo bi Slovenija s partnericami lahko zagovarjala. Mrak je poudaril, da so se razlike po svetu sicer zmanjšale, k čemur je najbolj prispeval dvig Kitajske in Indije iz revščine k srednjemu razredu, a razlike med državami EU-ja so se še povečale.

Pahor: Premalo treniramo
Predstavnik parlamentarnega odbora za zadeve pri EU-ju Igor Peček je poudaril, da je treba operativno izpostaviti ideje, kot je prehod h krožnemu gospodarstvu, Janja Hojnik je opozorila na izziv pri izvrševanju prava EU-ja, kjer je težava pri obveščanju državljanov o pravicah, in ob tem izpostavila avstrijsko protidampinško zakonodajo, kjer so bili slovenski obrtniki sami prepuščeni pri izpodbijanju te zakonodaje.

Ob nedoslednem naštevanju izzivov pred EU-jem je Pahor diplomatsko ugotovil, da razpravi pojenja sapa, "to pa zato, ker ne treniramo dovolj". Sklenil je, da bo oblikoval posebno telo, ki bo nadaljevalo posvete in z vključevanjem najširše strokovne javnosti poskušalo poiskati "konkretna vprašanja in izzive, s katerimi bomo lahko iskali tudi konkretne odgovore."