Trump je Turčiji sicer že zagrozil, da bo "uničil" njeno gospodarstvo, če bo šla v napadih na sirske Kurde, ki so jim ZDA pomagale v bojih proti džihadistični Islamski državi, "predaleč", operacijo turške vojske pa je označil za "slabo idejo". Ameriški predsednik je sicer dejal, da ZDA niso "odobrile tega napada", poroča BBC.

Zdaj pa je na novinarski konferenci dejal, da se Turki in Kurdi "spopadajo drug z drugim že stoletja", in glede sirskih Kurdov dodal: "Kot je nekdo zapisal v zelo, zelo močnem članku, niso nam pomagali v drugi svetovni vojni, tak primer je Normandija".

Trump je dodal, da so porabili "izjemne vsote denarja za pomoč Kurdom v obliki streliva, orožja, denarja". "Ob vsem tem, radi imamo Kurde," je še dejal.

Trumpovo odločitev za prepuščanje sirskih Kurdov v Siriji na milost in nemilost Turčije brani tudi ameriški zunanji minister Mike Pompeo. V pogovoru za ameriški medij PBS je dejal, da ima Turčija "legitimne varnostne skrbi" in da ji "z juga grozijo teroristi". Zanikal je, da je umik ameriške vojske, ki je bila branik pred napadi Turčije na kurdske sile v Siriji, pomenil, da so dale ZDA "zeleno luč" Turčiji za napad.

Turčija vztraja, da želi na območju, ki je zdaj pod nadzorom kurdskih Ljudskih zaščitnih enot (YPG), vzpostaviti t. i. varna območja oziroma po besedah turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana "preprečiti vzpostavitev terorističnega koridorja" ob meji med Sirijo in Turčijo.

Ubiti in pregnani civilisti

Turška ofenziva se nadaljuje. Turške zračne sile in topništvo so v sredo napadli več mest in vasi, zaradi česar je moralo na tisoče civilistov zapustiti domove. Kurdske sile so sporočile, da je bilo do zdaj ubitih najmanj pet civilistov, najmanj 25 pa jih je ranjenih. Po drugih poročilih naj bi bilo ubitih osem civilistov.

Turška vojska medtem sporoča, da so v okviru operacije, imenovane Izvir miru, zadeli 181 "terorističnih" tarč. V okolici mesta Tal Abjad naj bi potekali hudi spopadi. Tiskovni predstavnik Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih sestavljajo predvsem kurdski borci, Mustafa Bali je dejal, da so njihove sile odbile kopenski napad tam in da za zdaj turške sile ne napredujejo.

Erdogan pa je dejal, da so v operaciji do zdaj ubili 109 "teroristov".

SDF je v zgodnjih jutranjih urah sporočil, da so odbili tudi napad na mesto Ain Isa, ki leži približno 35 kilometrov od Tal Abjada. Turška tiskovna agencija Anadolu medtem poroča, da je Turčija s topništvom s svoje strani meje danes nadaljevala obstreljevanje mesta Ras al Ain.

SDF je še sporočil, da je bil v turškem zračnem napadu zadet eden od zaporov, v katerem zadržujejo borce IS-ja. Mednarodno koalicijo proti IS-ju so pozvali, naj vzpostavi območje prepovedi letenja, da bi zaustavili "napade na nedolžne ljudi".

Erdogan Evropi grozi z begunci

Erdogan se je na kritike operacije odzval z grožnjo. Če bodo evropske države turško vojaško operacijo v Siriji, za katero Ankara sicer ni dobila potrebnega dovoljenja Varnostnega sveta, označevale za invazijo, bo Turčija v Evropo poslala 3,6 milijona sirskih beguncev.

"Hej, EU, zbudi se. Ponovil bom: če boste skušali našo operacijo označevati za invazijo, je naša naloga preprosta. Odprli bomo vrata in vam poslali 3,6 milijona migrantov," je dejal danes v turškem parlamentu. "Nikoli niste bili iskreni," je zatrdil. "Pravite, da boste zadržali tri milijarde evrov. Ste kdaj držali kakšno obljubo, ki ste nam jo dali? Ne," je poudaril.

Turčija je z EU-jem leta 2016 namreč sklenila dogovor, s katerim se je zavezala, da bo prebežnikom preprečevala odhod v Evropo v zameno za šest milijard evrov pomoči in potovanja brez vizumov v EU za turške državljane. Erdogan Uniji očita, da ne izpolnjuje svojih zavez, v zadnjem času pa je že zagrozil, da bo odprl vrata in beguncem omogočil odhod v Evropo.

Evropske države in Iran kritične

Kritike turške operacije se vrstijo. Francosko zunanje ministrstvo je zaradi napada na zagovor poklicalo turškega veleposlanika Ismaila Hakkija Muso, je za Al Džaziro dejal diplomatski vir.

Italijanski zunanji minister Luigi Di Maio je medtem operacijo označil za "nesprejemljivo". "Mislimo, da je turška ofenziva nesprejemljiva. Obsojamo jo, saj so vojaške akcije v preteklosti vedno povzročile več terorizma," je dejal. Di Maio je pozval k takojšnjemu koncu napada, ki po njegovih besedah "še naprej ogroža življenja sirskega ljudstva, ki je v zadnjih letih že doživelo tragedijo".

Tudi Iran je pozval k "takojšnjemu koncu" ofenzive, pri čemer je izpostavil zaskrbljenost za civiliste na konfliktnem območju. Teheran poziva tudi k umiku turških sil s sirskega ozemlja.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je Turčijo in Sirijo pozval k razpravi o kurdskih silah na severovzhodu Sirije. Turški vdor je Lavrov označil za proizvod ameriških politik.

Turški napad tema Varnostnega sveta

Turški vdor v Sirijo bo tema izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN-a za zaprtimi vrati. Sklic zasedanja so zahtevale Belgija, Francija, Nemčija, Velika Britanija in Poljska.

Predsedujoči Varnostnemu svetu, južnoafriški veleposlanik pri ZN-u Jerry Matthews Matjila, je v sredo po začetku operacije pozval Turčijo, naj zaščiti civiliste.

ZDA: Predlog zakona o sankcijah proti Turčiji

Trumpova poteza ima kritike po svetu in v ZDA. Ameriški senatorji tako iz vrst demokratske kot republikanske stranke so pripravili predlog zakona o uvedbi sankcij proti Turčiji zaradi napada na Kurde.

Predlog predvideva zamrznitev premoženja vodilnim turškim državnim uradnikom na čelu s predsednikom Erdoganom in kazen za vse Američane in podjetja, ki poslujejo s turško vojsko, dokler se ta ne umakne iz Sirije. Da bi se izognili morebitnemu Trumpovemu vetu, bi moral biti zakon v obeh domovih kongresa potrjen z dvotretjinsko večino.

Vrsta kongresnikov republikanske in demokratske stranke je v sredo ponovila, da izdaja Kurdov pomaga Rusiji, Iranu in Turčiji ter tlakuje pot za ponovno okrepitev IS-ja.