Pobudnica peticije, evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS), se je zavzela za resolucijo parlamenta s pozivom slovenski vladi, naj obsodi komunistične zločine.

"Ponovno apeliram na vas, da pozovemo slovensko vlado, da obsodi komunizem in njegove zločine ter zagotovi izpolnitev osnovnih civilizacijskih norm vsem žrtvam in njihovim svojcem," je Tomc dejala med razpravo na temo peticijo, ki jo je pred tem predstavil zgodovinar Mitja Ferenc.

Predlagala je, naj peticija ostane odprta, naj odbor v Slovenijo napoti posebno misijo, ki se bo seznanila s stanjem, in da Evropski parlament sprejme resolucijo z jasnim pozivom slovenski vladi, naj obsodi komunistične zločine in zagotovi pravico vsem žrtvam.

V izjavi za medije po razpravi je Tomc izrazila zadovoljstvo nad odločitvijo odbora, da bo peticija ostala odprta, kar pomeni, da bodo o njej še razpravljali.

Glede možnosti za sprejem resolucije v Evropskem parlamentu je povedala, da bodo v torek o tem odločali koordinatorji političnih skupin in da "pričakuje odločitev, da resolucija o tej temi bo". Usoda misije v Slovenijo medtem po njenih besedah še ni jasna in je odvisna tudi od ekonomske situacije odborov.

Da peticija ostane odprta, sta se v razpravi zavzela bolgarski poslanec Ivajlo Valčev (ECR) in Madžar Pal Szekeres (Domoljubi za Evropo - PfE), hrvaški evroposlanec Gordan Bosanac (Zeleni/EFA) pa se je med drugim vprašal o smiselnosti pozivov in resolucij institucij EU-ja na tem področju in se strinjal z mnenjem predstavnika Evropske komisije, da so ta vprašanja v pristojnosti samih držav članic in njihovih oblasti.

Predstavnik Evropske komisije je namreč pred tem – enako kot med prvo razpravo o tej peticiji februarja lani – izrazil razumevanje za skrb podpisnikov peticije in navedel dosedanja prizadevanja komisije za ohranjanje spomina na vse žrtve totalitarnih režimov. Obenem pa je poudaril, da so na nacionalni ravni za vprašanje ohranjanja spomina in obravnave zločinov pristojne vlade držav članic.

Tomc je tako v izjavi kot pred tem med razpravo spomnila, da ta peticija "sploh ne bi bila vložena, če vlada ne bi ukinila dneva spomina na žrtve komunizma".

Aktualna vlada premierja Roberta Goloba je namreč ob nastopu mandata leta 2022 ukinila 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je nekaj dni pred tem – tik pred iztekom mandata – razglasila predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše in trenutno največje opozicijske stranke SDS.

Kot je vlada decembra lani zapisala v odzivu na peticijo, se "zaveda pomena spomina na žrtve vseh vojn in z vojnami povezane žrtve". Po lastnih navedbah posveča posebno pozornost žrtvam pobojev po koncu druge svetovne vojne, tudi v skladu z zakonom o prikritih vojnih grobiščih, vendar pa se glede določitve novega dneva spomina na vse žrtve vojn in povojnih pobojev zavzema za "strokovno premišljen predlog, ki bo dosegel širok družbeni konsenz".

Podobno je v današnji razpravi menil evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD), ki se je zavzel zlasti za dostojen pokop vseh žrtev vojn in pobojev v povojnem času, ne glede na politična ali strankarska prepričanja, o čemer se po njegovem strinja tudi slovenska javnost.

Dejal je, da sta se tako odbor kot Evropska komisija že opredelila do peticije, katere nadaljnjo obravnavo je ocenil kot politično provokacijo. Menil je, da stranka SDS vprašanja o povojnih pobojih in pokopih vnaša na agendo zaradi ideološkega razdvajanja, česar si slovenska družba po njegovih besedah ne želi.