Poslanci so se seznanili tudi s pripombami interesnih združenj občin, ki bodo po zagotovilih državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Rudija Medveda podrobneje obravnavane v prihodnje, in ne v okviru tega nujnega postopka. Medved je povedal, da so spremembe zakona nastale pod vtisom velikega požara na goriškem Krasu in bodo za ta primer tudi veljale za nazaj. Kraški požar je sicer pokazal na robustnost sistema prostovoljskega gasilstva, a je vlada po Medvedovih besedah hkrati prepoznala potrebo, da se ob aktiviranju državnega načrta prostovoljnim gasilskim društvom omogoči dodatna finančna spodbuda.

Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije so ob tem predlagali, naj se ob aktiviranju državnega načrta omogoči povrnitev stroškov tudi poklicnim izvajalcem, organom vodenja in stroškom občin glede opreme in izplačil delodajalcem, pripadnikom in oškodovancem, in ne le silam oz. organom vodenja, ki so prišli na pomoč.

Medved je na to odgovoril, da v konkretni noveli vlada rešuje le primere naravnih nesreč ob aktiviranju državnega načrta in ne posega globlje v sam koncept financiranja gasilstva oz. sistema zaščite in reševanja, ki je zaradi velike vloge občin kompleksen. To razpravo bi Medved odprl v prihodnje, in ne v okviru tega nujnega postopka.

Poslanec opozicijskega NSi-ja Matej Tonin je napovedal podporo noveli, pri čemer je izpostavil, da je prostovoljstvo temelj slovenskega gasilstva. Pri tem se je naslonil na prve izjave predstavnikov vlade po kraškem požaru, češ da bodo prostovoljci za svoje sodelovanje pri intervenciji plačani. Če bi šli v tej smeri, se lahko pojavi kopica težav, kot denimo zakaj ne plačati tudi manj vidnih intervencij gorskega ali jamskega reševanja, ki od prostovoljcev prav tako zahteva osem ur in več v delovnem dnevu, meni Tonin.

Na te pomisleke je Medved odgovoril, da je temeljni namen novele okrepitev prostovoljstva in da s financiranjem zagotavlja dodatna sredstva za prostovoljna gasilska društva. Dodal je, da so društva ob aktiviranju državnega načrta že imela povrnjene stroške za vso uničeno opremo. "S to novelo zakona smo spremenili samo en manjši del, kjer do teh sredstev niso bile upravičene tiste organizacije, ki so domicilno v občini, kjer se je ta nesreča zgodila," je opozoril.

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je dejal, da bo poročilo o intervenciji na Krasu pripravljeno do 15. septembra, vsebovalo pa bo tudi predloge za goščenje gasilskih zmogljivosti na tleh in predvsem v zraku. Tudi Medved meni, da bo poročilo pokazalo, da posamezna gasilska društva oziroma enote potrebujejo dodatno opremo.

Odbor je ob glasovanju s šestimi glasovi za in sedmimi proti zavrnil predlagano dopolnilo poslanske skupine SDS-a, ki je sledil predlogu interesnih združenj. O drugem dopolnilu SDS-a odbor ni glasoval, saj je nedopustno posegal v zakon o davku na dodano vrednost in v zakon o nevladnih organizacijah.

S predlagano novelo vlada sicer dopolnjuje ureditev povračila stroškov v primerih, ko društva in druge nevladne organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči oziroma javno službo, sodelujejo na intervencijah, ko je aktiviran državni načrt zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve poveljnika Civilne zaščite. Stroški bi se v teh primerih krili iz državnega proračuna, samo za požar na Krasu bi znašali milijon evrov.

Potem ko je premier Robert Golob med požarom na Krasu obljubil finančne nagrade gasilcem, je obrambno ministrstvo pripravilo rešitev, v skladu s katero bo povračilo stroškov omogočeno v naravnih nesrečah, ki bodo zahtevale aktivacijo državnega načrta. Pogoj za denarno nadomestilo bo poročilo o intervenciji, ki bo za Kras po besedah poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana pripravljeno do 15. septembra.