Opozicija vladi očita, da zakon ne rešuje financiranja pokojnin, da pa omogoča neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih, koalicija pa to zavrača.

Predlog, ki določa, da bi Nacionalni demografski sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb, je v DZ-ju že prestal drugo branje. Ob tem so poslanci zavrnili vrsto dopolnil opozicije, tudi tistega, s katerim bi Slovensko tiskovno agencijo izvzeli izpod okrilja sklada.

V štirih opozicijskih strankah so ob zgoraj omenjenih razlogih prepričani, da o predlogu zakona ni bila opravljena nobena resna razprava, in menijo, da morajo o tako pomembni tematiki svoje povedati ljudje, je ponovil Luka Mesec (Levica). Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Ješovnik je vse argumente opozicije zavrnil.

Zakonodajno-pravna služba DZ je glede referendumskega vprašanja presodila, da bi ga bilo treba v prvem delu zapisati tako, da bi bil poudarek na vsebini. Drugi del vprašanja pa po njenem pomeni interpretacijo vsebine predloga zakona z vidika izrekanja o politiki aktualne vlade. "V tem delu je vprašanje nejasno in zavajajoče ter tako zastavljeno ne more biti predmet razpisa posvetovalnega referenduma," je opozorila.

To sta v predstavitvi mnenj izpostavila poslanca Dušan Verbič (SMC) in Jožef Horvat (NSi). "Ne morem verjeti, da ste predlog pripravili tako amatersko," je dejal Verbič in menil, da predlagatelji želijo biti všečni le neukim volivcem. Da je zakonodajno-pravna služba DZ-ja vsebinsko raztrgala predlog opozicije, se je strinjal Horvat: "Zakaj niste zapisali vprašanja, ali naj vlada odide ali ne?" je vprašal in poudaril, da imamo za to volitve.

"To so politične igrice," je ocenila Monika Gregorčič (SMC). Verbič je poudaril, da je država na račun korupcije v zadnjem desetletju izgubila nekaj milijard evrov, Horvat je dejal, da je "v Sloveniji stvari zelo težko postaviti na bolje". Robert Polnar (DeSUS) je menil, da predlog zakona dobro naslavlja vprašanje korporativnega upravljanja in razporeditve moči med DZ-jem in vlado, in se vprašal, ali so to res teme, ki tako natančno zanimajo širšo javnost.

Mesec je poudaril, da javne razprave o predlogu zakona v pravem smislu ni bilo, zato je po njegovem potreben referendum, da "se javno pogovorimo, kako bo videti takšna inštitucija in kako bo nadzorovana". Glede organov upravljanja pa je povzel, da je predvideno, da večino v nadzorni svet demografskega sklada imenuje DZ, a tam ima večino vlada. "To pomeni politično podreditev državnega premoženja pod katero koli vlado," je poudaril.

Marko Bandelli (SAB) je dejal, da upokojenci od sklada ne bodo imeli nič. Marko Pogačnik (SDS) pa je menil nasprotno in poudaril, da bodo od predloga zakona "največ pridobili sedanji in bodoči upokojenci". Argumenti opozicije po njegovem ne držijo in so zavajanje.

"Premoženje bi moralo ostati v lasti države, sklad bi ga moral upravljati, ne prodajati, sredstva bi morala biti namenjena samo pokojninam, akumulirati bi se morala vsaj 20 let, zagotoviti bi morali dodatne vire," je povzel Bandelli in menil, da vlada namesto tega odpravlja vse varovalke za koruptivna tveganja. Matjaž Han (SD) je menil, da bi morali v DZ-ju o tem zakonu razpravljati demokratično. "Gre za zakon, ki bo generacijam za nami pomagal, da bodo prišle do zasluženih pokojnin," je dejal. Pri vladnem predlogu se mu zdi problematičen koncept sklada.

DZ lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Če bi DZ takšen predlog izglasoval, za kar sicer zadostuje navadna večina poslanskih glasov, bi se postopek sprejemanja zakona zamaknil do odločanja na posvetovalnem referendumu. A izid takšnega referenduma za DZ ni zavezujoč. V opoziciji so že napovedali, da bodo, če s predlogom za razpis posvetovalnega referenduma ne bodo uspeli, sprožili postopke za naknadni zakonodajni referendum.