Novinarka Dela Anuška Delić si je precej absurden kazenski pregon prislužila, ko je konec leta 2011 v več člankih pisala o povezavi neonacistične skupine Blood & Honour s stranko SDS. Sporno pri njenem poročanju naj bi bilo, da je po trditvah Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) objavila tudi njihove tajne podatke. Delićevi v primeru obsodbe grozi do tri leta zapora.

V Društvu slovenskih novinarjev (DNS) opozarjajo, da so bile njene objave nesporno v javnem interesu, saj tudi če bi razkrivala vsebino tajnih dokumentov, v demokratični državi zaradi razkrivanja zaupnih in drugih za javnost pomembnih podatkov novinarjev ne preganjajo.

"Gre za svojevrstne pritiske ne samo na novinarstvo, ki razgalja neke procese, za katere si različne državne strukture želijo, da ostanejo skrite, temveč gre tudi za svojevrstno obliko pritiska na anonimne vire informacij, na žvižgače, na tiste kanale, ki so za kakovostno delo novinarskega preiskovanja zelo pomembni," je opozoril predsednik DNS-ja Matija Stepišnik.

Primer Delićeve ni več osamljen, saj sta zaradi podobnega, vsebinsko drugačnega primera, kazensko ovadena tudi novinarja Dnevnika Meta Roglič in Peter Lovšin, ki so ju že zaslišali organi pregona.

Kriv je Šturmov kazenski zakonik
Zagovornik Anuške Delič Emil Zakonjšek je povedal, da je bila v prejšnjih različicah kazenskih zakonikov izdaja ter tudi objava tajnih podatkov različno sankcionirana. Sodišča so morala sprva vsebinsko presojati, ali sploh gre za tajnost podatkov.

Leta 1997 je novela kazenskega zakonika določila, da se kaznuje tudi tisti, ki objavi tajne podatke, vendar je bil dodan tudi odstavek, v katerem je bilo navedeno, da se novinar, ki objavi tajne podatke z namenom razkrivanja nepravilnosti, če le-ta nima za državo škodljivih posledic, ne kaznuje. "Novinar" pa je bil nadomeščen z definicijo "kdor koli".

Omenjeni odstavek je bil v kazenskem zakoniku, ki je bil sprejet v času pravosodnega ministra Lovra Šturma oz. v času prve Janševe vlade izbrisan. Poseben odstavek naj ne bi bil potreben, saj je bilo to določeno že v zakonu o tajnih podatkih.

Stepišnik je še opozoril, da se Sova s tovrstnimi kazenskimi ovadbami skuša izviti iz civilnega novinarskega nadzora, da novinarji ne bi brskali za njenimi podatki.

Podoben primer je po njegovih besedah tudi tožba Banke Slovenije zoper informacijsko pooblaščenko, s katero BS dokazuje, da bi morala biti izvzeta iz zakona o dostopu do informacijskega značaja.

Zahteve po dekriminalizaciji spornih členov KZ-ja
DNS namerava podati formalni predlog za spremembo kazenskega zakonika v členih, ki se dotikajo razkrivanja tajnih podatkov oz. bodo skušali doseči dekriminalizacijo odgovornosti novinarjev pri objavi tajnih podatkov.

Poleg tega državo pozivajo k dekriminalizaciji kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, kar je po njihovem mnenju tudi eden izmed poskusov pritiska in discipliniranja novinarjev.

"V zadnjem času opažam, da se povečuje število kazenskih tožb v zadevah, v katerih po mojem prepričanju odvetniki tožnika vedo, da s tožbo ne morejo uspeti. To je nedvomno pritisk," je še opozoril odvetnik Zakonjšek.

Evropske zahteve po umiku obtožb
Glede primera Delićeve se je odzvala tudi Evropska zveza novinarjev, pri kateri pozivajo k umiku vseh obtožb zoper novinarko, saj je namreč dolžnost novinarjev, da poročajo o zadevah, ki so v javnem interesu. Pri tem so dodali, da bi morali biti novinarji zaščiteni pred kazensko odgovornostjo za objavo takšnih informacij. O primeru Delićeve so obvestili tudi predstavnike Evropske komisije in Evropskega parlamenta.