"Slovenci so na Hrvaškem ena izmed 22 ustavno priznanih manjšin in lahko volijo svojega predstavnika v saboru. Slovenščina se poučuje v gimnazijah in osnovnih šolah po vsej Hrvaški. To je zgled dobre prakse, ki kaže, kako bi lahko ta problem rešili tudi Hrvati v Sloveniji," je v oddaji NaGlas! dejal predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji Đanino Kutnjak.
Pogovor je bil opravljen, preden je včeraj v DZ v postopek skupina poslancev s prvopodpisanim Draganom Matićem iz SMC vložila predlog zakona o uresničevanju kolektivnih kutlurnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. "Predlog tega zakona bomo še preučili, saj ne vsebuje vsega, za kar si hrvaška skupnost prizadeva. Vseeno se zdi, da politika ustvarja nove pogoje za sodelovanje," je predlog Matićevega zakona za MMC komentiral Đanino Kutnjak. Podpise pod zakonski predlog sta iz koalicije poleg poslancev SMC in SD prispevala tudi dva poslanca DeSUS, iz opozicije pa poslanci Levice.

Že več let si prizadevate, da bi Hrvati v Sloveniji dobili status narodne manjšine. Zakaj?
Hrvati imajo kulturna društva, ki si prizadevajo za ohranitev hrvaškega jezika, kulture in tradicije. Želimo si, da bi s priznanjem ohranili to tradicijo in kulturo in da bi dobili status.

Kaj pa bi to prineslo Hrvatom glede na tisto, česar zdaj nimajo? Predlagano je bilo, da bi se zgledovali po zakonu o Romih in podobno uredili še vaš položaj. Kaj bi vam to prineslo?
Najprej bi dobili priznanje, kar nam veliko pomeni, saj živimo v Sloveniji, ki je naša matična domovina. Radi bi ustanovili Zavod za kulturo Hrvatov v Sloveniji, da bi se hrvaščino sistemsko učili povsod, kjer živijo Hrvati, da bi bilo naše vprašanje rešeno na državni ravni in v lokalnih skupnostih, kjer so Hrvati avtohtona manjšina.

Mislite na sodelovanje pri lokalni samoupravi?
Seveda. Zakon o Romih je vzorec, kako rešiti tudi vprašanje Hrvatov v Sloveniji.
S kom ste se pogovarjali in kakšne odgovore ste dobili?
Lani smo se sestali s predsednikom državnega zbora. Menil je, da bi naše vprašanje najlažje rešili z zakonom, in nam svetoval, naj se obrnemo na predsednika odbora za kulturo državnega zbora gospoda Dragana Matića. Dejal je, da nas razume, a nam ni mogel pomagati. Skupaj smo se dogovorili za sestanek z ministrom za kulturo, gospodom Peršakom, ki je hkrati predsedujoči Sveta vlade RS za narodne skupnosti nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Na sestanku smo pojasnili svoj predlog. Predstavil je dnevni red in zapustil sestanek. Bili smo razočarani. Očitno je premalo politične volje, da bi se naše vprašanje rešilo zdaj.
Nihče ni pristojen za to.
In nimamo več sogovornika.

Kaj pa pravijo o vašem položaju uradni hrvaški predstavniki, predsednica države Kolinda Grabar Kitarović, premier?
Hrvaška vlada in predsednica države nas odločno podpirata, prav tako sabor in osrednji državni urad za Hrvate zunaj meja Republike Hrvaške. Denarno nas podpirajo, nam pomagajo, nas razumejo in so pripravljeni storiti vse.

Slovencem na Hrvaškem pa je priznan status manjšine. Katere pravice imajo?
To je lep primer dobre prakse. Slovenci so na Hrvaškem ena izmed 22 ustavno priznanih manjšin in lahko volijo svojega predstavnika v saboru. Slovenščina se poučuje v gimnazijah in osnovnih šolah po vsej Hrvaški. To je zgled dobre prakse, ki kaže, kako bi lahko ta problem rešili tudi Hrvati v Sloveniji. Omeniti moram slovenski vladni urad za zamejce, ki zgledno skrbi za Slovence na Hrvaškem. To vedno poudarjam, ko gre za podobne hrvaške ustanove.
Lahko bi bil vzorec za priznanje novih manjšin v Sloveniji?
Vzorec, ki je lahko za zgled in ki je učinkovit v sosednji državi. V resnici razmere na terenu niso tako slabe kot v parlamentu, saj v številnih lokalnih skupnostih delujejo kulturna društva, ljudje ob meji se družijo in uresničujejo projekte na akademski, občinski in mestni ravni. Številna hrvaška in slovenska mesta so prijateljska mesta.

Živite v Lendavi. Lahko navedete kakšen primer iz vašega okolja?
Povezujemo se, Lendava je večkulturna, tam živimo v sožitju Slovenci, Madžari, Hrvati in Romi, zato se mesto poteguje za to, da bi ga razglasili za evropsko prestolnico kulture leta 2025, skupaj s partnerji iz Hrvaške, Slovenije in Madžarske.

Priznanje bi verjetno pomenilo tudi večjo finančno trdnost za vašo dejavnost. Vse skupnosti so zdaj odvisne od sredstev Javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti oziroma amatersko kulturo, to je kakšnih 500.000 evrov, ki pa se razdelijo med nekaj deset ali celo nekaj sto kulturnih društev. Je to največja ovira za priznanje?
Ne. Hrvati dobivajo sredstva iz osrednjega državnega urada, iz lastnih virov in z donacijami. Tudi JSKD podpira projekte, jaz jih izvajam. Društva so zelo uspešna z malo denarja, a to ni dovolj. Morali bi izdelati analizo, ki bi pokazala, da veliko društev pripravlja odlične, dobro obiskane prireditve. Prav tako bi bilo treba oceniti, koliko je to delo vredno, in ustrezno nagraditi delo društev etničnih skupnosti v Sloveniji.

In ga profesionalizirati, kaj ne?
Da bi bile posamezne skupnosti odvisne samo od sebe, kot zdaj želi hrvaška skupnost. Prizadeva si za profesionalizacijo in da bi letos v Lendavi ustanovili Hrvaški kulturni center Zrinjski.