Jabolko navdiha je po Pahorjevih besedah izraz občudovanja in hvaležnosti vseh prebivalcev Slovenije. "Tako čutimo do vas, junakinj in junakov, imenovanih in neimenovanih, ob sijajno opravljenem delu in srčnosti, ki nas navdihujeta. Med nami imate posebno mesto. Z vašimi dejanji ste v skupnosti ustvarili močno vez, ki je nič ne more prekiniti. To je veličina junakinj in junakov, ki postanejo legende in navdihujejo v večnosti," je zapisal.

Letos je Slovenijo prizadelo več požarov. Najobsežnejše in najzahtevnejše posredovanje je bilo na Krasu, kjer se je več kot 20.000 ljudi 15 dni bojevalo z ognjenimi zublji in branilo ljudi, da jim ogenj ne bi vzel vsega. Ob trdni podpori civilne zaščite in enot sistema zaščite in reševanja je v intervenciji na Krasu sodelovalo skoraj 15.000 prostovoljnih gasilcev iz več kot 1000 prostovoljnih gasilskih društev iz vse Slovenije, 200 poklicnih gasilcev, 3000 pripadnikov Slovenske vojske, več kot 700 gozdarjev, 565 policistov, 369 pripadnikov enot Rdečega križa, 135 pripadnikov državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, 73 članov ekip nujne medicinske pomoči, iz zraka so s poleti pomagali člani več aeroklubov, na pomoč so priskočili tudi iz tujine in gospodarstva.

Če bi želeli organizirati sprejem za vse, ki so tako ali drugače sodelovali v intervenciji ob julijskih požarih na Krasu, bi bila premajhna tudi dvorana v ljubljanskih Stožicah, je dejal Pahor. Ob tem je spomnil na julijske obsežne požare na Krasu: "Celotna država, vsi ljudje, ne glede na številne razlike med nami, smo takrat držali pesti, da bi vam čim prej uspelo pogasiti požar."

"Težke razmere so pokazale, kdo so resnične junakinje in junaki, vendar so rodile tudi nove," je dejal predsednik in spomnil, da so prostovoljci na pomoč prihajali z vseh koncev Slovenije. Poudaril je tudi pomoč krajanov, ki so poskrbeli, da so si lahko sodelujoči v intervencijah za trenutek oddahnili, okrepčali in si nabrali moči za nadaljnje delo, ki mu včasih ni bilo videti konca.

"Počaščeni smo, da ste prepoznali naše delo in trud," je povedal poveljnik Gasilske enote Nova Gorica in vodja intervencije ob požarih na Krasu Simon Vendramin. Spomnil je na neprespane noči, polne agonije in stresa, ko so se gasilci več kot dva tedna nepretrgoma borili z ognjenimi zublji. Ob tem je pristojnim sporočil, da se je treba zaradi velikega pomena prostovoljnega gasilstva v Sloveniji zavzemati za njegovo ustreznejšo ureditev, ki bo prostovoljnim gasilcem zagotavljala boljše pogoje in pripravljenost gasilskih enot.

Robert Vereš iz Prostovoljnega gasilskega društva Šenčur, ki je na Krasu pomagal pri gašenju s policijskim vodnim topom, meni, da bi bilo lahko še veliko huje, če ne bi bilo takšnega sodelovanja vseh vpletenih. Ob tem je poudaril, da prostovoljni gasilci svojega dela ne opravljajo za plačilo ali nagrade, jim pa veliko pomeni zahvala, predvsem od ljudi, pa tudi od državnega vrha.

Prostovoljec Rdečega Križa Slovenije Tadej Kranjc je poudaril, da ves čas intervencije resnih poškodb udeleženih na srečo ni bilo. "Na samem začetku žene adrenalin (...). Ko pa se enkrat umiri, se zaveš, koliko dobrega smo naredili, ko smo stopili skupaj," je dejal.

Čeprav je bila intervencija na Krasu največja, ni bila edina. Bilo jih je več, med njimi tudi na Potoški gori in na Socerbu. In tudi tam so gasilci in drugi pripadniki sistema zaščite in reševanja dali vse od sebe.