V zadnjem času so krivdo priznali tudi nekateri obtoženi v odmevnih primerih. Še najbolj odmeva priznanje Hilde Tovšak. Po podatkih tožilstva so lani 1.203 obdolženci podali izjavo o priznanju krivde. Sporazum o priznanju krivde je bil dosežen za 140 obdolžencev, tožilec Stanislav Pintar pa pojasnjuje, da sporazuma ni v vseh primerih: "Državni tožilec, tisti, ki je nosilec spisa, oceni, ali so pogajanja primerna glede na kaznivo dejanje, in oceni, kakšna je obtožba ter koliko časa bi trajal kazenski postopek."

Zagovornik Mitja Jelenič Novak pravi, da priznanje krivde ni problematično, kadar tako obdolženi kot njegov zagovornik vesta, da ima tožilstvo trdne dokaze. Kadar pa teh ni, je zadeva bolj občutljiva: "Gre za oceno, kakšna so tveganja, da se kazenski postopek kljub dejstvu, da obramba ocenjuje, da je pozicija tožilstva slaba, konča z obsodilno sodbo."
Pričakujejo še več priznanj
Načeloma se tožilstvo pogaja o skoraj vseh zadevah, pravi Pintar in dodaja, da so pričakovanja obrambe včasih prevelika. Kazen je zaradi priznanja načeloma nižja in je odvisna od vsakega primera posebej, pojasnjuje Janko Marinko z vrhovnega sodišča: "Nekdo, ki ponavlja kazniva dejanja, gotovo ne bo mogel biti deležen takega popusta kot nekdo, ki je to storil prvič."

Sodnica specializiranega oddelka za gospodarski kriminal na ljubljanskem okrožnem sodišču Andreja Sedej Grčar pa poleg nižje kazni omenja še druge prednosti priznanja krivde, kot sta skrajšanje postopkov in posledično znižanje stroškov. Vsekakor je pričakovati, da bo takih, ki bodo v kazenskih postopkih priznali krivdo, v prihodnje še več.
Jolanda Lebar, Radio Slovenija